»Si predstavljate spomenik Hitlerju 60 kilometrov stran od Berlina?«
Odlok o premestitvi posmrtnih ostankov generala Franca je podprlo 172 poslancev 350-članskega parlamenta.
Odpri galerijo
General Francisco Franco je bil leta 1975 pokopan v mavzoleju, ki so ga zgradili po njegovem naročilu. FOTO: Juan Medina/Reuters
V Španiji spet buri duhove odkopavanje posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja Francisca Franca, ki se bo zgodilo predvidoma še letos. Kdaj točno, ostaja skrivnost, oblasti se namreč bojijo morebitne jezne množice podpornikov umrlega generala.
General Franco je bil po smrti leta 1975 pokopan v Dolini padlih, megalomanskem mavzoleju, ki je od Madrida oddaljen slabih 60 kilometrov. Poleg Franca je v največjem množičnem grobišču v Španiji pokopanih več kot 30.000 žrtev državljanske vojne. Borcev, ki so pripadali obema stranema. O premestitvi diktatorjevih posmrtnih ostankov in spremembi namembnosti mavzoleja – ta bo, kot pravi španska vlada, odslej spominjal na žrtve diktatorjevega režima – se v Španiji razpravlja že dolgo. A vse kaže, da bodo zdaj besede prerasle v dejanja. Potem ko je španska vlada, ki jo od junija vodi socialist Pedro Sánchez, avgusta sprejela odlok o odkopu posmrtnih ostankov, je njeno odločitev danes potrdil še španski parlament. Mnenja strank so različna – medtem ko se v do pred kratkim vladajoči Ljudski stranki (PP) in desnosredinski stranki Državljani (Ciudadanos) zadržani do odkopa in premestitve generalovih posmrtnih ostankov na lokacijo po izbiri njegove družine, odlok poleg socialistov PSOE podpira levičarska zveza Podemos ter katalonske in baskovske independentistične stranke.
Odlok je podprlo 172 poslancev 350-članskega spodnjega doma španskega parlamenta. Proti sta glasovala dva poslanca, menda po pomoti, 164 poslancev Ljudske stranke in Ciudadanosa je bilo vzdržanih. Z neopredeljenostjo do odkopa posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja se PP želi distancirati od preteklosti. Vzdržanost je nekakšen kompromis z bolj konservativno strujo stranke, ki jo od odstopa nekdanjega premiera Mariana Rajoya vodi Pablo Casado, so zapisali v katalonskem časopisu La Vanguardia. Casado je pred kratkim dejal, da vladni odlok zgolj »odpira rane«. Da je odkop posmrtnih ostankov sinonim za delitve med ljudmi, je menil tudi Albert Rivera, vodja stranke Ciudadanos.
Nasprotno so zagovorniki vladnega odloka prepričani, da je odkop posmrtnih ostankov iz mavzoleja, ki so ga zgradili Francovi politični zaporniki, ključen za utrditev demokracije v Španiji. »Fašizem ni preteklost, znova se vrača v Evropo,« je »gospodom iz PP in Ciudadanosa« med današnjo razpravo zabičal poslanec Antonio Gómez-Reino Varela iz zveze Podemos. »Si predstavljate spomenik Hitlerju 60 kilometrov stran od Berlina?« je poslance pobarala socialistka Adriana Lastra in poudarila, kako sramotno je, da ima Madrid spomenik diktatorskemu režimu, ki je zahteval več sto tisoč žrtev, mnoge od njih se še vedno nahajajo v neoznačenih grobiščih po vsej Španiji. »Ne govorite nam o spravi z diktaturo,« je povzdignila glas.
Debata o odkopu Francovih posmrtnih ostankov je nasolila marsikatero nezakrpano rano. Obudila je številne spomine na obdobje diktature, ki je mlajše generacije niso izkusile na lastni koži. Ne glede na to so mnogi obremenjeni s spomini svojih (starih) staršev. Ideologija je živa, osebnost Franca pa idealizirana, pojasnjuje študent Carlos Emilio Casal iz Coruñe. »Veliko je mladih, ki privzemajo frankističen diskurz, diskurz sovraštva, enako kot drugod po Evropi,« je povedal za Delo in spomnil, da je Španija vse prej kot opravila s svojo avtoritarno preteklostjo.
General Franco je bil po smrti leta 1975 pokopan v Dolini padlih, megalomanskem mavzoleju, ki je od Madrida oddaljen slabih 60 kilometrov. Poleg Franca je v največjem množičnem grobišču v Španiji pokopanih več kot 30.000 žrtev državljanske vojne. Borcev, ki so pripadali obema stranema. O premestitvi diktatorjevih posmrtnih ostankov in spremembi namembnosti mavzoleja – ta bo, kot pravi španska vlada, odslej spominjal na žrtve diktatorjevega režima – se v Španiji razpravlja že dolgo. A vse kaže, da bodo zdaj besede prerasle v dejanja. Potem ko je španska vlada, ki jo od junija vodi socialist Pedro Sánchez, avgusta sprejela odlok o odkopu posmrtnih ostankov, je njeno odločitev danes potrdil še španski parlament. Mnenja strank so različna – medtem ko se v do pred kratkim vladajoči Ljudski stranki (PP) in desnosredinski stranki Državljani (Ciudadanos) zadržani do odkopa in premestitve generalovih posmrtnih ostankov na lokacijo po izbiri njegove družine, odlok poleg socialistov PSOE podpira levičarska zveza Podemos ter katalonske in baskovske independentistične stranke.
V Ljudski stranki PP in Ciudadanosu so zadržani
Odlok je podprlo 172 poslancev 350-članskega spodnjega doma španskega parlamenta. Proti sta glasovala dva poslanca, menda po pomoti, 164 poslancev Ljudske stranke in Ciudadanosa je bilo vzdržanih. Z neopredeljenostjo do odkopa posmrtnih ostankov nekdanjega diktatorja se PP želi distancirati od preteklosti. Vzdržanost je nekakšen kompromis z bolj konservativno strujo stranke, ki jo od odstopa nekdanjega premiera Mariana Rajoya vodi Pablo Casado, so zapisali v katalonskem časopisu La Vanguardia. Casado je pred kratkim dejal, da vladni odlok zgolj »odpira rane«. Da je odkop posmrtnih ostankov sinonim za delitve med ljudmi, je menil tudi Albert Rivera, vodja stranke Ciudadanos.
Dolina padlih je največje množično grobišče v Španiji, ki je od Madrida oddaljeno slabih 60 kilometrov. FOTO: Paul Hanna/Reuters
Nasprotno so zagovorniki vladnega odloka prepričani, da je odkop posmrtnih ostankov iz mavzoleja, ki so ga zgradili Francovi politični zaporniki, ključen za utrditev demokracije v Španiji. »Fašizem ni preteklost, znova se vrača v Evropo,« je »gospodom iz PP in Ciudadanosa« med današnjo razpravo zabičal poslanec Antonio Gómez-Reino Varela iz zveze Podemos. »Si predstavljate spomenik Hitlerju 60 kilometrov stran od Berlina?« je poslance pobarala socialistka Adriana Lastra in poudarila, kako sramotno je, da ima Madrid spomenik diktatorskemu režimu, ki je zahteval več sto tisoč žrtev, mnoge od njih se še vedno nahajajo v neoznačenih grobiščih po vsej Španiji. »Ne govorite nam o spravi z diktaturo,« je povzdignila glas.
Frankizem je še vedno živ
Debata o odkopu Francovih posmrtnih ostankov je nasolila marsikatero nezakrpano rano. Obudila je številne spomine na obdobje diktature, ki je mlajše generacije niso izkusile na lastni koži. Ne glede na to so mnogi obremenjeni s spomini svojih (starih) staršev. Ideologija je živa, osebnost Franca pa idealizirana, pojasnjuje študent Carlos Emilio Casal iz Coruñe. »Veliko je mladih, ki privzemajo frankističen diskurz, diskurz sovraštva, enako kot drugod po Evropi,« je povedal za Delo in spomnil, da je Španija vse prej kot opravila s svojo avtoritarno preteklostjo.
