Srbski tango med EU in Rusijo bo znova obrodil sadove

Ruski energetski velikan Gazprom pospešeno pripravlja temelje za novo, dolgoročno pogodbo o dobavi zemeljskega plina Srbiji. Zeleno luč za ta korak so prižgali na najvišji ravni, je v Moskvi medijem potrdil podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Kot poroča tiskovna agencija Tass, je Novak dejal: »O tem se je razpravljalo tudi na srečanju z Vučićem, na ravni predsednikov, in dana so bila ustrezna navodila. S tem se zdaj ukvarja Gazprom.« 

Pobudo za novo pogodbo je srbski predsednik Aleksandar Vučić izrazil med svojim obiskom v Moskvi 9. maja, ko se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Takrat je poudaril, da je zanesljiva preskrba njegove države z ruskimi energenti, še posebej z zemeljskim plinom, »izjemnega pomena za Beograd«, in izrazil upanje, da se bo dobava nadaljevala »pod ugodnimi pogoji«. Takšni pogoji so za Srbijo ključni, če hoče ohraniti energetsko stabilnost, ki je temelj za konkurenčnost njenega gospodarstva, in socialni mir.

Vzporedno z novicami o krepitvi energetskih vezi je Srbija ponovno odločno potrdila svojo namero, da nadaljuje strateško partnerstvo z Rusijo. FOTO: Alexander Zemlianichenko/Reuters

Direktor javnega podjetja Srbijagas Dušan Bajatović je medtem za srbske medije pojasnil, da si Beograd prizadeva za sklenitev nove pogodbe, ki bi ruski plin Srbiji zagotavljala kar za obdobje desetih let. Takšna dolgoročna zaveza bi Srbiji v prihodnjem desetletju prinesla potrebno predvidljivost in varnost preskrbe, kar je v današnjih negotovih časih na energetskih trgih neprecenljivo. Po Bajatovićevih besedah, povzema jih agencija Tass, bi lahko bila nova pogodba med Gazpromom in Srbijagasom potrjena že do konca maja.

Beograd vztraja pri zavezništvu z Moskvo

Medtem ko se cevi polnijo z obljubami o ruskem plinu, se iz Bruslja slišijo čedalje glasnejši pozivi k uskladitvi. Evropska unija od Srbije kot države s statusom kandidatke pričakuje, da bo svojo zunanjo politiko naravnala po bruseljskih notah. To vključuje tudi boleče vprašanje sankcij proti Rusiji, ki so za Beograd občutljiva tema.

»Popolnoma smo obkroženi z državami članicami Evropske unije in doživljamo številne pritiske, da bi uvedli sankcije proti Rusiji. Nadaljujemo naše strateško sodelovanje z Rusko federacijo, z našimi dragimi prijatelji, kljub pritiskom, ki jih nenehno doživljamo,« je bil jasen Drecun. FOTO: Grigory Sysoyev/Reuters

Da Srbija ne namerava kar tako obrniti hrbta svoji tradicionalni zaveznici, je bilo slišati tudi iz ust Milovana Drecuna, predsednika odbora za varnost srbske narodne skupščine. Agencija Tass poroča, da je Drecun, ki vodi tudi stalno delegacijo srbskega parlamenta v skupščini Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (PS ODKB) – vojaško-politične zveze, ki združuje več nekdanjih sovjetskih republik pod vodstvom Rusije –, to stališče poudaril na zasedanju sveta te organizacije.

»Popolnoma smo obkroženi z državami članicami Evropske unije in doživljamo številne pritiske, da bi uvedli sankcije proti Rusiji. Nadaljujemo naše strateško sodelovanje z Rusko federacijo, z našimi dragimi prijatelji, kljub pritiskom, ki jih nenehno doživljamo,« je izjavil Drecun. Njegove besede odražajo tradicionalno srbsko zunanjepolitično držo, ki poskuša krmariti med interesi Vzhoda in Zahoda, pri čemer Beograd poudarja tesne zgodovinske, kulturne in verske vezi z Rusijo.

Drecun je pri tem izkoristil priložnost in se zahvalil članicam ODKB za njihovo neomajno podporo glede Kosova oziroma, bolje rečeno, glede nepriznavanja njegove neodvisnosti. Ta podpora, zlasti Rusije, ki ima v varnostnem svetu ZN pravico veta, je za Srbijo neprecenljiva. Podpora Rusije in drugih vplivnih članic ODKB, kot je, denimo, Kazahstan, je za Srbijo ključna pri njenih prizadevanjih za ohranitev Kosova v okviru svojih meja oziroma pri iskanju mednarodno sprejemljive rešitve.

Beograd si prizadeva za sklenitev nove pogodbe, ki bi ruski plin Srbiji zagotavljala za kar deset let. FOTO: Djordje Kojadinovic/Reuters

Zasedanje sveta PS ODKB, na katerem je Drecun predstavil srbska stališča, sicer poteka v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije. Ta srednjeazijska država v letu 2025 predseduje tej regionalni varnostni organizaciji, v kateri ima Rusija nesporno vodilno vlogo. Celotni skupščini ODKB pa predseduje predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin.