Sevniška veriga do ameriških sanj

Zakonca Knavs sta ubrala pot, ki jo njun tast prezira.
Objavljeno
10. avgust 2018 08.50
Posodobljeno
10. avgust 2018 21.02
Starša ameriške prve dame Melanie Trump – Viktor in Amalija Knavs. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
New York – Združene države Amerike so bogatejše za nova ­državljana. Na zasebni slovesnosti sta prisegla prvi zet in prva tašča, Viktor in Amalija Knavs. Nerodno za Belo hišo je, da sta uporabila postopek, ki ga predsednik države označuje za luknjo v zakonu in ga hoče ukiniti.

»Verižno priseljevanje je treba takoj ukiniti! Nekateri ljudje pridejo noter in pripeljejo s sabo vso družino, ki je lahko resnično zla. To ni sprejemljivo!« je novembra na twitterju sporočal Donald Trump. V petek in v četrtek, ko sta Knavsova postala Američana, je molčal. Predsednik države redno uporablja izraz »verižno priseljevanje«, ki se nekaterim zdi žaljiv, ter z njim označuje pravila za združevanje družin. Ta državljanom in imetnikom stalnega dovoljenja za prebivanje (tako imenovane zelene karte) omogočajo, da pripeljejo v ZDA člane svoje družine. Tako pride v državo velika večina od približno milijona tujcev, ki vsako leto dobijo dovoljenje za stalno prebivanje. Po Trumpovem mnenju to odpira vrata prevelikemu številu neizobraženih in premalo usposobljenih, morda celo nevarnih ljudi.
 

Spletno ogorčenje


Zakonca Knavs verjetno nista nevarna, ker sta tako kot Trump v sedemdesetih, tudi njuna izobrazba ni preveč pomembna, saj ne bosta več del aktivne delovne sile, razen pri skrbi za vnuka. Po besedah njunega odvetnika Michaela Wildsa je bil njun sponzor za zeleno karto Melania Trump, »nato sta zaprosila za državljanstvo, ko sta izpolnila pogoje«. Po pravilih to pomeni, da sta imela stalno prebivališče vsaj pet let, poleg tega sta morala imeti urejeno prebivališče, ustrezen značaj in osnovno znanje o ameriški družbi.

image
Ameriški predsednik Donald Trump, prva dama Melania Trump, njun sin Barron in Amalija Knavs. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters


Bela hiša ni hotela komentirati njunega statusa in predsednikovih pogledov na priseljevanje, saj nista del zvezne vlade, hkrati zakonodaja ščiti zasebnost prosilcev za državljanstvo, zato podatki o postopku niso dostopni javnosti. Zato pa je odvetnik Wildes z vznesenimi besedami opisal, kako sta »s trdim delom opravila čudovito pot« do državljanstva: »Ta zlati eksperiment, ta vrata, ki so Amerika, ostajajo odprta krasnim ljudem, kot sta bila danes.«

Manj privzdignjen je bil val sporočil na twitterju, ko je javnost izvedela za novo ameriško pridobitev. »Pri Melanii gre za združitev družine in je treba biti navdušen, pri vseh drugih je verižno priseljevanje in ga je treba ustaviti,« je zapisala Ana Navarro, republikanska strateginja, ki ni ravno naklonjena predsedniku iz njene stranke. Podobne opazke o predsednikovih dvojnih merilih ali kar hinavščini so nizali tudi drugi.

»Melanijina starša sta lahko vesela, saj je videti, da so ju izpustili iz kletke ter ju stuširali in uredili za njun veliki dan,« je ena od uporabnic družbenega omrežja spomnila na globoko moralno rano ameriške vlade, ki je z ločevanjem družin na južni meji in zapiranjem otrok za rešetke sprožila mednarodno ogorčenje. Ob prisegi staršev je znova pod drobnogledom tudi pot prve dame do ameriškega držav­ljanstva, saj je leta 2001 kot model dobila tako imenovani »Einsteinov vizum« za zelo nadarjene posameznike, državljanka pa je postala leta 2006.


 

Bolj varni


Številni konservativni Američani so prepričani, da je združevanje družin program priseljevanja, s katerim so demokrati hoteli povečati svojo volilno bazo. V resnici so ga podpirali na desnici, saj so upali, da bo tako prišlo v državo več belopoltih priseljencev iz Evrope in bodo tako lahko dlje vzdrževali rasna razmerja. A so se pričakovanja izjalovila, saj so se vse bolj premožni Evropejci vse manj selili in družinski sistem so čedalje bolj uporabljali priseljenci z drugih območij. Prav tako ne držijo sedanji strahovi desnice, da sistem omogoča posameznikom, da »pripeljejo v državo neomejeno število ljudi«, kakor je konec januarja v nagovoru kongresa zatrdil predsednik. Zaradi številnih omejitev in pravil so čakalne dobe precej dolge, družinski člani iz Mehike in Filipinov ponavadi čakajo na dovoljenje za prihod v ZDA več kot dve ­desetletji.

image
Viktor in Amalija Knavs. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters


Napačne so tudi trditve, da prek družinskih povezav prihajajo v državo neizobraženi priseljenci, ki bodo breme za socialni sistem. Podatki kažejo, da jih ima skoraj polovica univerzitetno izobrazbo, precej več, kot je ameriško povprečje, kjer diplomira manj kot tretjina v ZDA rojenih prebivalcev. Poleg tega je dobra desetina tistih, ki imajo zelo malo formalne izobrazbe, skoraj tako uspešna pri iskanju zaposlitve, kot so Američani z univerzitetno izobrazbo, kar kaže na veliko motiviranost za uspeh v družbi.

Predsednik rad straši, da je sedanji sistem priseljevanja rešeto, skozi katero lijejo v državo nevarni ljudje in celo teroristi, vendar analize ameriškega statističnega urada kažejo, da je za v ZDA rojene prebivalce trikrat bolj verjetno, da bodo končali v zaporu, kot za priseljence. To pomeni, da slednji znižujejo raven kriminala in delajo državo bolj, ne pa manj varno.