Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Svet namesto tobaka potrebuje več hrane

Na več kot treh milijonih hektarjev raste tobak, tačas ko 350 milijonov ljudi strada. Gojenje tobaka spodkopava gospodarstvo in škoduje okolju.
Letošnji svetovni dan brez tobaka je klic pridelovalcem tobaka, naj razmislijo o možnostih alternativnih pridelkov. FOTO: Aziz Taher/ Reuters
Letošnji svetovni dan brez tobaka je klic pridelovalcem tobaka, naj razmislijo o možnostih alternativnih pridelkov. FOTO: Aziz Taher/ Reuters
31. 5. 2023 | 06:00
8:25

Tobak, ki ubije prek osem milijonov ljudi vsako leto, pridelujejo v več kot 124 državah sveta na površinah, ki zavzemajo prek tri milijone hektarjev zemlje, primerne za pridelavo hrane. Tačas, ko zaradi tobaka vsako leto skrčijo tudi 200.000 hektarjev gozdov, se rekordnih 349 milijonov Zemljanov sooča z akutnim pomanjkanjem hrane.

SZO, Svetovna zdravstvena organizacija, se je globalno kampanjo letošnjega 31. maja, svetovnega dne brez tobaka, zato odločila nameniti ozaveščanju pridelovalcev tobaka o možnostih alternativnih pridelkov in njihovem trženju, saj »mogočna« tobačna industrija tovrstne poskuse ovira, s tem pa prispeva k vse hujši prehranski krizi. Geslo letošnjega 31. maja je Potrebujemo hrano ne tobaka.

Namesto v šolo - na polja tobaka

Kot navaja SZO, gojenje tobaka zahteva veliko virov, zaradi uporabe pesticidov in gnojil pa ta dejavnost v primerjavi z gojenjem koruze veliko bolj uničujoče vpliva na ekosisteme. Kmetijska zemljišča, kjer gojijo tobak, so namreč bolj nagnjena k degradaciji tal. Hkrati imajo manjše zmogljivosti za gojenje drugih poljščin, saj tobak izčrpava rodovitnost zemlje. Po podatkih SZO se v svetu z akutnim pomanjkanjem hrane tačas sooča vsaj 79 držav, večina jih je z nizkim in srednjim dohodkom, več kot 30 pa jih je na afriški celini.

Za primerjavo: v zadnjih petnajstih letih so se skupne površine za gojenje tobaka v svetovnem merilu sicer zmanjšale skoraj za 16 odstotkov, hkrati pa so se samo v Afriki povečale skoraj za petino. Ocenjujejo, da v svetu 1,3 milijona otrok sodeluje v pridelavi tobaka – tačas, ko njihovi vrstniki v razvitem svetu hodijo v šole, so oni vpeti v delo in pomoč družinam pri preživetju.

Za tobak tudi desetkrat višje subvencije

Tobačna industrija se, poudarja SZO ob svetovnem dnevu brez tobaka, pogosto oglašuje kot zagovornica preživetja pridelovalcev tobaka, kar pa naj bi bilo »daleč od resnice«.

Največji pridelovalci tobaka. INFOGRAFIKA:  Delo
Največji pridelovalci tobaka. INFOGRAFIKA:  Delo

Prej kot to gojenje tobaka spodkopava gospodarstvo in zaradi intenzivne uporabe insekticidov ter strupenih kemikalij škoduje kmetom ter okolju. Poleg tega nepošteni pogodbeni dogovori s tobačnimi podjetji, opozarja SZO, družine pehajo v revščino. Devet od desetih največjih pridelovalk tobaka je držav z nizkimi in srednjimi dohodki, četverica pa sodi celo v kategorijo držav z nizkimi dohodki in pomanjkanjem hrane. Na seznamu prvih treh največjih svetovnih »tobačnih gospodarstev« so Kitajska, Brazilija in Indija, ki predstavljajo več kot 55 odstotkov svetovnega deleža proizvodnje tobaka. V deseterici so še Indonezija, Malavi, Mozambik, Tanzanija, ZDA in Zimbabve.

image_alt
Podpora zaostritvi tobačne zakonodaje

V Evropi gojenju tobaka največ površin – dobrih 83.000 hektarjev - namenja Turčija, sledijo ji Severna Makedonija, Italija. Grčija, Poljska, Španija in Srbija. V 2020 je vlada Severne Makedonije po navedbah SZO za subvencije za tobak porabila približno 30 milijonov evrov. Severna Makedonija se uvršča med trideseterico najboljših tobačnih proizvajalk v svetu in med dvajset največjih izvoznic surovega tobaka. V primerjavi z živinorejo, sadjarstvom, pridelovanjem mleka in poljščin, severnomakedonska vlada po oceni SZO »nesorazmerno subvencionira pridelavo tobaka«. Pridelovalec pšenice, denimo, ne more prejeti več kot 250 evrov subvencije na hektar, medtem ko pridelovalec tobaka lahko prejme celo do 2300 evrov na hektar.

Pri nas rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti prebivalcev starih več kot 30 let. FOTO: Shutterstock 
Pri nas rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti prebivalcev starih več kot 30 let. FOTO: Shutterstock 

V SZO se zavedajo, da svet čaka mukotrpno delo, da bo treba sprejeti »ekosistemski pristop in opredeliti ekonomsko vzdržne alternative gojenju tobaka, ki bodo kmetom omogočile vsaj tolikšen zaslužek kot s tobakom, hkrati pa bile manj škodljive za ljudi in okolje«. Bolj zdravo in trajnostno alternativo tobaku med drugim predstavljajo fižol, sladki krompir, koruza, riž, zelenjava, oreški, jagodičevje ...

Smrti štejejo v milijonih

Uporaba tobaka in pasivno kajenje prispevata k približno 12 odstotkom vseh smrti zaradi bolezni srca in sta drugi vodilni vzrok za srčno-žilne bolezni, takoj za visokim krvnim tlakom. Pri nas rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti prebivalcev starih več kot 30 let. Kar pomeni, da zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju, v Sloveniji vsako leto umre okrog 3600 ljudi.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine