Test za CDU in priložnost za naskok skrajne desnice
Deželne volitve na Saškem in Brandenburgu so tudi svojevrsten preizkus za predsednico CDU Annegret Kramp-Karrenbauer in njene kanclerske možnosti.
Odpri galerijo
Volitve so tudi svojevrsten preizkus za predsednico CDU Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) in njene možnosti za prevzem kanclerskega položaja. Foto: Axel Schmidt/Reuters
Frankfurt – Danes v dveh vzhodnonemških deželah potekajo volitve v deželni parlament. Nove poslance izbirajo na Saškem in v Brandenburgu, dveh najrevnejših nemških deželah. Na Saškem se grenka zmaga obeta krščanskim demokratom (CDU), v Brandenburgu bi utegnila zmagati skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). V obe vladi bi se, ker z AfD tako rekoč nobena stranka noče sodelovati, utegnili povzpeti Zeleni.
Na Saškem in v Brandenburgu se bodo politične karte gotovo dodobra premešale, sestavljanje koalicije po preštetih glasovih pa bo zahtevno. Na Saškem se AfD v primerjavi z volitvami pred petimi leti obeta več kot podvojitev glasov na okoli 25 odstotkov, CDU padec podpore z 39 na okoli 29 odstotkov, Zeleni naj bi prejeli 11 odstotkov oziroma dvakrat toliko glasov kot pred petimi leti. SPD in Levica naj bi izgubili vsaka po približno 3 oziroma 4 odstotke glasov. Tu trenutno vlado vodi Michael Kretschmer (CDU). V Brandenburgu se po najnovejših napovedih borita za zmago SPD in AfD s približno 20 odstotki, pri čemer se AfD obeta skoraj podvojitev glasov, SPD pa padec z zmagovalnih skoraj 32 odstotkov leta 2014. V obeh deželah se obetata novi vladni koaliciji, za kateri verjetno ne bosta zadoščali dve stranki kot doslej. Koaliciji CDU-SPD na Saškem ter SPD-Levica v Brandenburgu sta brezpogojno mrtvi.
AfD je v obeh deželah v zadnjih petih letih mobilizirala velik del volivcev. In to ne samo na skrajnih robovih, ampak, kot opozarjajo analitiki in potrjujejo analize zadnjih zveznih volitev leta 2017, tudi s sredine. Stranka je v volilno kampanjo uspešno vnesla migracijsko politiko in vprašanje notranje varnosti ter nadzora na mejah z vzhodno Evropo, kot tudi teme, ki so fokus politike na zvezni ravni, na primer vprašanje revščine med upokojenci ter socialne pravičnosti pri prerazdelitvi dohodkov med bogatejšimi in revnejšimi pa tudi med državljani Nemčije in migranti.
Čeprav je zahodna Nemčija od združitve v vzhodnonemške dežele prenakazala na desetine milijard evrov razvojnih sredstev in so se zato vzhodnonemške dežele ekonomsko nekoliko približale standardu na zahodu, razlike trdovratno vztrajajo. Saški, Brandenburgu in Turingiji, v kateri bodo volitve čez en mesec, je skupno to, da so ekonomsko še vedno na repu nemških dežel. Tako kot pred skoraj tremi desetletji. BDP na prebivalca v vseh treh deželah ne dosega niti polovice BDP najbogatejšega Bremna, ki na prebivalca ustvari kar 65.000 evrov BDP. Od nemškega povprečja, ki znaša dobrih 40.000 evrov na prebivalca, je skromnejši za četrtino.
Volitve so tudi svojevrsten preizkus za predsednico CDU Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) in njene možnosti za prevzem kanclerskega položaja. Od njene izvolitve za predsednico stranke se namreč krešejo mnenja o tem, ali bo lahko nasledila Angelo Merkel ali bo morda morala sestopiti z vrha stranke in ji nikoli ne bo uspelo postati kandidatka za kanclerko. AKK je gotovo v nezavidljivem položaju. CDU podpora med volivci upada, nanjo streljajo tako iz konservativnega tabora stranke kot iz bolj liberalnega. Za prve je premalo konservativna, za druge se je preveč odmaknila od sredine.
Za nezavidljiv položaj je v veliki meri odgovorna tudi sama, saj je v zadnjih mesecih večkrat pokazala šibkosti pri komunikaciji z javnostjo. Spomnimo samo na neroden odziv na youtuberja Reza, koketiranje z uvajanjem cenzure na svetovnem spletu in nazadnje še na ne najbolj taktično obravnavo primera poslanca CDU Hans-Georga Maaßna, nekdanjega predsednika notranje varnostne službe, ki je moral oditi s položaja zaradi afere Chemnitz. AKK je Maaßnu tako rekoč zagrozila z izključitvijo stranke zaradi njegovih močno desnih stališč.
V njeni stranki se na to niso najbolje odzvali. Nasprotnike si je nabrala na vseh straneh in neredki ocenjujejo, da bi jo to utegnilo stati položaja. Še posebej, če bi se stranka na prihajajočih volitvah uvrstila za AfD. Za nameček se je Maaßen tik pred zdajci umaknil iz volilnega boja na Saškem.
Na Saškem in v Brandenburgu se bodo politične karte gotovo dodobra premešale, sestavljanje koalicije po preštetih glasovih pa bo zahtevno. Na Saškem se AfD v primerjavi z volitvami pred petimi leti obeta več kot podvojitev glasov na okoli 25 odstotkov, CDU padec podpore z 39 na okoli 29 odstotkov, Zeleni naj bi prejeli 11 odstotkov oziroma dvakrat toliko glasov kot pred petimi leti. SPD in Levica naj bi izgubili vsaka po približno 3 oziroma 4 odstotke glasov. Tu trenutno vlado vodi Michael Kretschmer (CDU). V Brandenburgu se po najnovejših napovedih borita za zmago SPD in AfD s približno 20 odstotki, pri čemer se AfD obeta skoraj podvojitev glasov, SPD pa padec z zmagovalnih skoraj 32 odstotkov leta 2014. V obeh deželah se obetata novi vladni koaliciji, za kateri verjetno ne bosta zadoščali dve stranki kot doslej. Koaliciji CDU-SPD na Saškem ter SPD-Levica v Brandenburgu sta brezpogojno mrtvi.
AfD je v obeh deželah v zadnjih petih letih mobilizirala velik del volivcev. In to ne samo na skrajnih robovih, ampak, kot opozarjajo analitiki in potrjujejo analize zadnjih zveznih volitev leta 2017, tudi s sredine. Stranka je v volilno kampanjo uspešno vnesla migracijsko politiko in vprašanje notranje varnosti ter nadzora na mejah z vzhodno Evropo, kot tudi teme, ki so fokus politike na zvezni ravni, na primer vprašanje revščine med upokojenci ter socialne pravičnosti pri prerazdelitvi dohodkov med bogatejšimi in revnejšimi pa tudi med državljani Nemčije in migranti.
Glavni kandidat AfD na Saškem na neonacističnem shodu
Tik pred nedeljskimi volitvami je pricurljala v javnost informacija, da se je glavni kandidat AfD na Saškem Andreas Kalbitz leta 2007 udeležil neonacističnega shoda v Atenah. Po poročanju Spiegla se je shoda udeležil s 13 nemškimi skrajnimi desničarji. Med njimi je bil tudi vodja Nacionaldemokratske stranke Nemčije (NPD) Udo Voigt. O udeležbi nemških desničarskih skrajnežev na shodu je nemške organe pregona obvestilo veleposlaništvo, shod pa je vzbudil njihovo pozornost zato, ker so udeleženci na balkon hotela izobesili zastavo s kljukastim križem. Kalbitz je potrdil udeležbo na shodu in dodal, da ni bil nikoli član NPD in da z njimi ne simpatizira.
Tik pred nedeljskimi volitvami je pricurljala v javnost informacija, da se je glavni kandidat AfD na Saškem Andreas Kalbitz leta 2007 udeležil neonacističnega shoda v Atenah. Po poročanju Spiegla se je shoda udeležil s 13 nemškimi skrajnimi desničarji. Med njimi je bil tudi vodja Nacionaldemokratske stranke Nemčije (NPD) Udo Voigt. O udeležbi nemških desničarskih skrajnežev na shodu je nemške organe pregona obvestilo veleposlaništvo, shod pa je vzbudil njihovo pozornost zato, ker so udeleženci na balkon hotela izobesili zastavo s kljukastim križem. Kalbitz je potrdil udeležbo na shodu in dodal, da ni bil nikoli član NPD in da z njimi ne simpatizira.
Trdovratne razlike
Čeprav je zahodna Nemčija od združitve v vzhodnonemške dežele prenakazala na desetine milijard evrov razvojnih sredstev in so se zato vzhodnonemške dežele ekonomsko nekoliko približale standardu na zahodu, razlike trdovratno vztrajajo. Saški, Brandenburgu in Turingiji, v kateri bodo volitve čez en mesec, je skupno to, da so ekonomsko še vedno na repu nemških dežel. Tako kot pred skoraj tremi desetletji. BDP na prebivalca v vseh treh deželah ne dosega niti polovice BDP najbogatejšega Bremna, ki na prebivalca ustvari kar 65.000 evrov BDP. Od nemškega povprečja, ki znaša dobrih 40.000 evrov na prebivalca, je skromnejši za četrtino.
AKK pred težko nalogo
Volitve so tudi svojevrsten preizkus za predsednico CDU Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK) in njene možnosti za prevzem kanclerskega položaja. Od njene izvolitve za predsednico stranke se namreč krešejo mnenja o tem, ali bo lahko nasledila Angelo Merkel ali bo morda morala sestopiti z vrha stranke in ji nikoli ne bo uspelo postati kandidatka za kanclerko. AKK je gotovo v nezavidljivem položaju. CDU podpora med volivci upada, nanjo streljajo tako iz konservativnega tabora stranke kot iz bolj liberalnega. Za prve je premalo konservativna, za druge se je preveč odmaknila od sredine.
Za nezavidljiv položaj je v veliki meri odgovorna tudi sama, saj je v zadnjih mesecih večkrat pokazala šibkosti pri komunikaciji z javnostjo. Spomnimo samo na neroden odziv na youtuberja Reza, koketiranje z uvajanjem cenzure na svetovnem spletu in nazadnje še na ne najbolj taktično obravnavo primera poslanca CDU Hans-Georga Maaßna, nekdanjega predsednika notranje varnostne službe, ki je moral oditi s položaja zaradi afere Chemnitz. AKK je Maaßnu tako rekoč zagrozila z izključitvijo stranke zaradi njegovih močno desnih stališč.
V njeni stranki se na to niso najbolje odzvali. Nasprotnike si je nabrala na vseh straneh in neredki ocenjujejo, da bi jo to utegnilo stati položaja. Še posebej, če bi se stranka na prihajajočih volitvah uvrstila za AfD. Za nameček se je Maaßen tik pred zdajci umaknil iz volilnega boja na Saškem.
