Trump bo ostal, Kitajska pa je že močnejša od ZDA
Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je spet »odtekel« svoj vsakoletni maraton z novinarji.
Tradicionalna »letna inventura«, ki jo je danes pred stotinami domačih in tujih novinarjev ruski predsednik Vladimir Putin uprizoril že petnajstič, je bila spet »maratonska«. Trajala je štiri ure in 25 minut.
Na današnji Putinov medijski spektakel ob zaključku leta se je akreditiralo rekordnih 1900 novinarjev, večina pa je od predsednika države hotela odgovore na vprašanja o domačih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, šolskih in prometnih težavah. A veteran vodenja ruske države je odgovoril tudi na nekaj vprašanj, ki so povezana z dogajanjem na mednarodnem prizorišču.
Po Putinovih besedah ni nobene alternative minškima dogovoroma. Zato ga je začudilo, ko je po zadnjem vrhunskem srečanju držav normandijskega formata njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski izjavil, da bi jih veljalo ponovno preučiti. Če bi se to zgodilo, bi reševanje krize na jugovzhodu Ukrajine zašlo v slepo ulico. Tja pa lahko zaide tudi brez tega, je dodal Putin, saj »je ključna točka teh minških dogovorov zakon o posebnem statusu Donbasa, ki bi moral biti vpisan v ukrajinsko ustavo«. A ne prejšnje ne sedanje ukrajinske oblasti tega nočejo storiti, je dodal ruski predsednik. Največji problem pri tej krizi je po njegovem ta, da doslej ni bilo nikakršne želje, da bi vprašanje rešili v dialogu z ljudmi. Opozoril je, da se Kijev noče pogovarjati z uporniki, čeprav je v minških sporazumih zapisano, da bi se morali o posebnem statusu regije sporazumno dogovoriti obe strani. Ukrajinskega novinarja je Putin poučil, da je prav njihov prejšnji predsednik Petro Porošenko vztrajal, da se pod minška sporazuma podpišeta tudi voditelja uporniških republik. »Na ta način je sama Ukrajina priznala, da tam obstaja oblast.« Sicer pa je bilo po Putinovem mnenju storjenega dovolj napredka, da bo smiselno pripraviti naslednji normandijski vrh čez slabe štiri mesece. Edina »napaka« nedavnega vrha je bila zanj ta, da so se »naši partnerji na Ukrajini« v zadnjem trenutku odločili, da ne bodo odmaknili vojske od celotne razmejitvene črte.
Putin je izjavil, da je bila zaradi evropskih sankcij in ruskih protiukrepov izguba Evropske unije okoli 50 milijard evrov, medtem ko je svetovna banka izračunala, da je Rusija izgubila kakih 50 milijonov evrov. Sankcije so po njegovih besedah neučinkovite, zato je Rusija za popolno normalizacijo odnosov, čeprav je imela doslej od te vojne sankcij tudi precej koristi. Putin je naštel prerod kmetijstva in rojstvo industrij, ki je prej v Rusiji ni bilo: proizvodnje motorjev za helikopterje in morske ladje.
Po Putinovem mnenju sedanji kongresni postopki proti njegovemu ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu še ne pomenijo konca njegovega vladanja, saj imajo republikanci v senatu večino, ti pa ne bodo »zaradi kakih absolutno izmišljenih razlogov« hoteli odstraniti z oblasti predstavnika svoje lastne stranke. Ruski predsednik je prepričan, da so to vse zgolj notranjepolitične borbe, demokratska stranka, ki je izgubila na volitvah, pa zdaj poskuša doseči svoje cilje z drugačnimi načini. »Potem ko se je pokazalo, da ni bil v nikakršni spregi z Rusijo in da to ne more biti osnova za impičment, so si zdaj izmislili nekakšne pritiske na Ukrajino,« je izjavil Putin.
Iiluzija, da lahko obstaja in to dolgo obstaja »enopolarni svet«, je po Putinovih besedah nastala po zlomu Sovjetske zveze. A takšnega sveta ni več že zaradi mednarodnih gospodarskih razmer. »Bojim se, da se lahko motim, a Kitajska je že prehitela ZDA po svojem deležu v svetovnem BDP.« Poudaril je, da bo Rusija krepila strateško partnerstvo s Kitajsko, ki je že zdaj eden od najpomembnejših zagotovil mednarodne stabilnosti, zagotavljanja spoštovanja mednarodnega prava in vzpostavljanja večpolarnega sveta.
»Tudi Rusija ima pravico, da govori o tem, kar se dogaja v drugih državah, tako kot to počnejo tudi druge države,« je Putin odgovoril na vprašanje, ali se Moskva vmešava v notranjepolitična dogajanja v drugih državah. Obsodil je tudi estonsko preganjanje tamkajšnje podružnice ruskega državnega radia Sputnik. Po njegovih besedah same evropske države počnejo to, česar obtožujejo Rusijo: pritiskajo na medije. »Treba bo doseči, da boste novinarji lahko delali v teh državah, ki se bojijo vaših informacij, vašega vpliva,« je dodal ruski predsednik.
»Po mojem to ni le nepravična, temveč tudi z zdravo pametjo skregana odločitev,« je izjavil Putin. Po njegovem bi morala biti vsaka kazen individualna, agencija pa je kaznovala tudi veliko večino športnikov, ki so »čisti«. Poudaril je tudi, da so Rusijo dvakrat kaznovali za isti prekršek, saj ruski športniki že na prejšnji olimpijadi niso smeli nastopati pod državno zastavo. »V zgodovini človeštva se kaj takšnega v nobenem pravnem sistemu na svetu ni zgodilo in se, upam, tudi ne bo.«
Na današnji Putinov medijski spektakel ob zaključku leta se je akreditiralo rekordnih 1900 novinarjev, večina pa je od predsednika države hotela odgovore na vprašanja o domačih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, šolskih in prometnih težavah. A veteran vodenja ruske države je odgovoril tudi na nekaj vprašanj, ki so povezana z dogajanjem na mednarodnem prizorišču.
Vladimir Putin je imel v vlogi predsednika države 15 velikih tiskovnih konferenc na koncu leta. Prva leta 2001 je bila najkrajša, trajala je le uro in 35 minut. Od leta 2004 ni bila nobena krajša od treh ur. Najdaljša je bila leta 2008, ko je Putin novinarjem odgovarjal kar štiri ure in 40 minut.
O reševanju ukrajinske krize:
Po Putinovih besedah ni nobene alternative minškima dogovoroma. Zato ga je začudilo, ko je po zadnjem vrhunskem srečanju držav normandijskega formata njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski izjavil, da bi jih veljalo ponovno preučiti. Če bi se to zgodilo, bi reševanje krize na jugovzhodu Ukrajine zašlo v slepo ulico. Tja pa lahko zaide tudi brez tega, je dodal Putin, saj »je ključna točka teh minških dogovorov zakon o posebnem statusu Donbasa, ki bi moral biti vpisan v ukrajinsko ustavo«. A ne prejšnje ne sedanje ukrajinske oblasti tega nočejo storiti, je dodal ruski predsednik. Največji problem pri tej krizi je po njegovem ta, da doslej ni bilo nikakršne želje, da bi vprašanje rešili v dialogu z ljudmi. Opozoril je, da se Kijev noče pogovarjati z uporniki, čeprav je v minških sporazumih zapisano, da bi se morali o posebnem statusu regije sporazumno dogovoriti obe strani. Ukrajinskega novinarja je Putin poučil, da je prav njihov prejšnji predsednik Petro Porošenko vztrajal, da se pod minška sporazuma podpišeta tudi voditelja uporniških republik. »Na ta način je sama Ukrajina priznala, da tam obstaja oblast.« Sicer pa je bilo po Putinovem mnenju storjenega dovolj napredka, da bo smiselno pripraviti naslednji normandijski vrh čez slabe štiri mesece. Edina »napaka« nedavnega vrha je bila zanj ta, da so se »naši partnerji na Ukrajini« v zadnjem trenutku odločili, da ne bodo odmaknili vojske od celotne razmejitvene črte.
Na včerajšnji Putinov medijski spektakel ob zaključku leta se je akreditiralo rekordnih 1,9 tisoč novinarjev, večina pa je od predsednika države hotela odgovore na vprašanja o domačih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih, šolskih in prometnih težavah. F
O protiruskih sankcijah EU:
Putin je izjavil, da je bila zaradi evropskih sankcij in ruskih protiukrepov izguba Evropske unije okoli 50 milijard evrov, medtem ko je svetovna banka izračunala, da je Rusija izgubila kakih 50 milijonov evrov. Sankcije so po njegovih besedah neučinkovite, zato je Rusija za popolno normalizacijo odnosov, čeprav je imela doslej od te vojne sankcij tudi precej koristi. Putin je naštel prerod kmetijstva in rojstvo industrij, ki je prej v Rusiji ni bilo: proizvodnje motorjev za helikopterje in morske ladje.
O dogajanju v ZDA:
Po Putinovem mnenju sedanji kongresni postopki proti njegovemu ameriškemu kolegu Donaldu Trumpu še ne pomenijo konca njegovega vladanja, saj imajo republikanci v senatu večino, ti pa ne bodo »zaradi kakih absolutno izmišljenih razlogov« hoteli odstraniti z oblasti predstavnika svoje lastne stranke. Ruski predsednik je prepričan, da so to vse zgolj notranjepolitične borbe, demokratska stranka, ki je izgubila na volitvah, pa zdaj poskuša doseči svoje cilje z drugačnimi načini. »Potem ko se je pokazalo, da ni bil v nikakršni spregi z Rusijo in da to ne more biti osnova za impičment, so si zdaj izmislili nekakšne pritiske na Ukrajino,« je izjavil Putin.
O enopolarnem svetu:
Iiluzija, da lahko obstaja in to dolgo obstaja »enopolarni svet«, je po Putinovih besedah nastala po zlomu Sovjetske zveze. A takšnega sveta ni več že zaradi mednarodnih gospodarskih razmer. »Bojim se, da se lahko motim, a Kitajska je že prehitela ZDA po svojem deležu v svetovnem BDP.« Poudaril je, da bo Rusija krepila strateško partnerstvo s Kitajsko, ki je že zdaj eden od najpomembnejših zagotovil mednarodne stabilnosti, zagotavljanja spoštovanja mednarodnega prava in vzpostavljanja večpolarnega sveta.
O dvoličnosti Zahoda:
»Tudi Rusija ima pravico, da govori o tem, kar se dogaja v drugih državah, tako kot to počnejo tudi druge države,« je Putin odgovoril na vprašanje, ali se Moskva vmešava v notranjepolitična dogajanja v drugih državah. Obsodil je tudi estonsko preganjanje tamkajšnje podružnice ruskega državnega radia Sputnik. Po njegovih besedah same evropske države počnejo to, česar obtožujejo Rusijo: pritiskajo na medije. »Treba bo doseči, da boste novinarji lahko delali v teh državah, ki se bojijo vaših informacij, vašega vpliva,« je dodal ruski predsednik.
O odločitvi WADA, da prepove udeležbo ruskih športnikov na olimpijskih igrah in nogometnem svetovnem prvenstvu:
»Po mojem to ni le nepravična, temveč tudi z zdravo pametjo skregana odločitev,« je izjavil Putin. Po njegovem bi morala biti vsaka kazen individualna, agencija pa je kaznovala tudi veliko večino športnikov, ki so »čisti«. Poudaril je tudi, da so Rusijo dvakrat kaznovali za isti prekršek, saj ruski športniki že na prejšnji olimpijadi niso smeli nastopati pod državno zastavo. »V zgodovini človeštva se kaj takšnega v nobenem pravnem sistemu na svetu ni zgodilo in se, upam, tudi ne bo.«
