Trumpovi napadi silijo Evropo k tveganjem

Po škandaloznem G7: Unija bi raje preprečevala nadaljnje zaostrovanje, a na ravnanje ZDA se bo morala odzvati
Fotografija: Christine Lagarde (spredaj) in Angela Merkel. FOTO: Leah Millis/Reuters
Odpri galerijo
Christine Lagarde (spredaj) in Angela Merkel. FOTO: Leah Millis/Reuters

Bruselj – Po škandalu ob koncu vrha G7, ki je bil marsikje razumljen kot simbolični konec Zahoda, kakršnega smo spoznali do zdaj, se stari celini slišijo predvsem pozivi k enotnosti in utrjevanju EU.

Optimisti redko še širijo pričakovanje, da bodo ZDA prej ali slej spoznale, da jim bo takšno delovanje na koncu povzročilo veliko škode. »Zdi se, da iz 'Amerika najprej' žal nastaja 'Amerika sama',« je za Handelsblatt izjavil predsednik nemške industrijske in trgovinske zbornice (DIHK) Eric Schweitzer. Donald Trump je do zdaj škodoval interesom EU na številnih področjih. Razglasil je izstop iz pariškega podnebnega sporazuma, uvedene so bile kazenske carine na jeklo in aluminij, po izstopu iz jedrskega sporazuma s Teheranom podjetjem iz EU grozijo sankcije za poslovanje z Iranom.
 

Kanclerka bo morala prevzeti vodstvo


Predvsem nemška kanclerka Angela Merkel kot glavna politična osebnost v EU, ki je bila vedno prepričana atlantistka, bo morala prevzeti vodstveno vlogo. Politično dvorjenje Trumpu, za kakršno se je najprej z bliščem v Parizu odločil francoski predsednik Emmanuel Macron, tako ali tako ni njen slog. Po končanem G7 je nastopila v intervjuju v televizijski oddaji Anne Will in o ZDA povedala, »da ne bomo dovolili, da nas še enkrat potegnejo za nos«. Unija naj bi preprečevala nadaljnje zaostrovanje, a odzvati da se bo morala.Tudi z gospodarsko škodo bi semorali sprijazniti, meni kanclerka. »Treba se je odločiti, tako je v politiki. Če ne narediš nič, utegneš tvegati, da veljaš za nekoga, ki ga je povsem lahko izsiljevati,« je pojasnjevala. Protiukrepe je napovedala že za 1. julij. Evropska komisija je že prejšnji teden podprla odločitev o uvedbi dodatnih dajatev na dolg seznam ameriških izdelkov kot del odziva EU na ameriške carine na jeklo in aluminij. Ocenjena vrednost trgovanja z ameriškimi izdelki s seznama – med njimi so motocikli, kavbojke, kikirikijevo maslo – je 2,8 milijarde evrov.

Evropska unija sicer že od prihoda Trumpa v Belo hišo skladno s sloganom o gradnji mostov poglablja trgovinske odnose z drugimi deli sveta – Japonsko, deželami Mercosurja ali Singapurjem. A ZDA so za EU vendarle najpomembnejši partner. V Berlinu sicer napovedujejo, da so se še pripravljeni pogovarjati o trgovinskih neravnotežjih. Nemčija, predvsem njena avtomobilska industrija, je tarča kritik in groženj, da bodo uvedene kazenske carine. V združenju nemške avtomobilske industrije (VDA) zagovarjajo kar splošno znižanje carin in enotne standarde na obeh straneh Atlantika.
 

Unija navaja dejstva


Tako na vrhu G7 kot v komunikaciji z ZDA poskuša Unija prepričevati z dejstvi. Veleposlaniki iz EU v ZDA so v skupnem pismu ovrgli teorije, da ZDA v odnosu do Evrope izgubljajo, saj »v poslovanju z EU zaslužijo več kot s komerkoli drugim«. Med ZDA in Unijo poteka tretjina globalne trgovine z blagom. Evropske naložbe v ZDA so vredne 2560 milijard dolarjev ali desetkrat več kot obratno. Poleg tega v Trumpovi administraciji samo enostransko ocenjujejo zgolj blagovno menjavo, a pozabljajo na ameriški izvoz storitev (ki se strmo povečuje), selitev dobičkov in naložbe.

Komentarji: