V Marseillu preiskujejo, ali je moški umrl zaradi gumijastega naboja
Državni tožilec v Marseillu preiskuje, ali je 27-letnik v tem mestu med nemiri, ki so v Franciji izbruhnili po policijskem nasilju, umrl zaradi gumijastega naboja, ki so jih policisti uporabljali proti izgrednikom. Če bi to potrdili, bi bil prva smrtna žrtev nemirov, med katerimi je bilo poškodovanih več policistov in povzročena velika gmotna škoda.
Moškega, ki se je peljal na skuterju, so v noči na nedeljo našli mrtvega blizu kraja, kjer so potekali protesti v tem pristaniškem mestu na jugu Francije. Nasilni protesti in plenjenje v mestih po vsej državi so se zgodili po smrti najstnika, ki ga je minuli torek v pariškem predmestju ubil policist med nadzorom prometa.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij jim še ni uspelo ugotoviti, ali je 27-letnik sodeloval v nemirih ali se je v bližini znašel po naključju, domnevajo pa, da je umrl zaradi srčnega infarkta. Prav tako ni znano, ali je bil srčni infarkt posledica plastičnega naboja, ki naj bi ga pred tem zadel v prsi.
Državni tožilec Dominique Laure je v sredo samo sporočil, da je začel preiskavo njegove smrti zaradi uporabe orožja z gumijastimi naboji.
Na vzhodu Francije pa se je družina 25-letnika, ki se bori za življenje v bolnišnici, pritožila zaradi »namernega nasilja policije«. Neimenovani član družine je za francosko tiskovno agencijo AFP izjavil, da je njegovega sorodnika v glavo zadel plastični naboj, ko se je vračal iz službe v avtomobilu z odprtim oknom.
Francosko obrambno ministrstvo je v sredo sporočilo, da vojaška mornarica preiskuje trditve, da naj bi se v Lorientu na zahodu države, kjer je pomembno vojaško oporišče, zakrinkani marinci na dopustu spopadli z izgredniki.
Lokalni mediji so objavili fotografije, na katerih se vidi, kako zakrinkani moški s kapuco pretepajo domnevne izgrednike. Petindvajsetletnik, ki je trdil, da je pripadnik oboroženih sil, je povedal, da so s 30 kolegi »pomagali policiji« v posredovanju proti izgrednikom.
Po smrti 17-letnika alžirskih korenin v pariškem predmestju 27. junija so v več francoskih mestih izbruhnili nemiri, večinoma v revnih, večetničnih predelih, kjer se mnogi pritožujejo zaradi rasizma in diskriminacije.
Na javnih krajih podtaknjenih okoli 23.000 požarov
Notranji minister Gerald Darmanin je v sredo člane odbora zgornjega doma francoskega parlamenta seznanil s posledicami nemirov, ki so v več mestih trajali teden dni, do torka zvečer. Povedal je, da je bilo na javnih krajih podtaknjenih okoli 23.000 požarov. Sežganih je bilo 12.000 avtomobilov, poškodovanih pa 273 poslopij varnostnih sil, 168 šol in 105 mestnih hiš. Ranjenih je bilo okoli 700 policistov in gasilcev.
Zaradi sodelovanja v nemirih in vandalizma so prijeli več kot 3500 ljudi, v povprečju starih 17 let. Najmlajši ima enajst let, najstarejši pa 59, je pojasnil Darmanin. Poudaril je, da se v državo vrača mir, da pa ostajajo pozorni.
O razlogih za množične napade na policiste in druge simbole francoske države po poročanju AFP v Franciji po nemirih poteka burna politična razprava. Večina desnih opozicijskih politikov meni, da je vlada izgubila vpliv v revnih območjih, in zavrača domneve levice, da bi jezo izgrednikov lahko pojasnili z rasizmom, revščino ali policijsko brutalnostjo. Skrajno desne stranke pa najintenzivnejše in najbolj razširjene nemire od leta 2005 povezujejo z množičnimi migracijami in pozivajo k omejitvi sprejema novih priseljencev.
