V Pliberku so objokovali žrtve pokola

V organizaciji Častnega pliberškega voda je danes potekala slovesnost za pobitimi kvizlinškimi vojaki in civilisti.
Fotografija: Zborovanje Hrvatov v spomin na žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju. FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Zborovanje Hrvatov v spomin na žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju. FOTO: Matej Družnik

Pliberk – Ob 74. obletnici tragedije ustaške vojske je danes na Libuškem polju pri Pliberku potekala spominska slovesnost za deportiranimi in pobitimi pripadniki kvizlinške vojske. Avstrijska policija je dobro opravila svoje delo, saj ni dovolila fašističnih pozdravov, nošenja ustaških simbolov, kakor tudi ni dovolila, da bi si dve skupini različnih političnih nazorov skočili v lase.

Velika množica ljudi, po večini hrvaške narodnosti, je danes v organizaciji Častnega pliberškega voda objokovalo tragedijo, ki se je zgodila sredi maja leta 1945, ko so Britanci takratni jugoslovanski vojski izročili približno 95.000 civilistov, domobrancev in ustašev. Sledila je cela vrsta zunajsodnih pobojev v naslednjih tednih. Ko je takratna kvizlinška hrvaška vlada spoznala, da je poraz njihove zaveznice velike Nemčije neizogiben, je ukazala umik vojske v Avstrijo. Ti so se vdali britanskemu generalu Patricku Scottu, ki jih je nato predal Titovi vojski, ki so v okolici Pliberka pobili le manjše število civilistov in vojakov, največ jih je namreč umrlo na pohodih skozi Jugoslavijo ter v ujetništvih. To dejanje Hrvati še danes imenujejo Križev pot in spomin na te dogodke je danes na Limbuško polje pripeljal približno 6000 ljudi in je še kako živ.

FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik

 

Hrvati imajo svojo resnico


Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem je letos prvič zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše, zato je verski obred formalno vodil nižji hrvaški katoliški duhovnik, a je med mašo vernike nagovoril tudi hrvaški škof Ivica Petanjak iz škofije Krk. V pridigi je izpostavil, da nihče ne more zatreti spomina na žrtve povojnih pobojev niti tovrstnih zborovanj, ter da ne smejo dovoliti drugim iz Evrope ali ZDA, da bi Hrvatom vsiljevali resnico.

»A Bojan ti je ime. To je srbsko ime,« nam je zabrusil Zvonimir Lerga iz Slivnice pri Zadru, ko smo se mu predstavili in ga zaprosili za izjavo, zakaj se je udeležil tega dogodka. Poveličeval je ustaško vojsko, ker da je bila edina prava hrvaška vojska, ki se je borila za neodvisno hrvaško državo, ki so jo končno dočakali šele leta 1991. Med temi, ki so se goli in bosi udeležili pohoda po nekdanji Jugoslaviji je bil tudi njegov oče ustaški vojak, ki nikoli ni domačim govoril o teh dogodkih. »O vojakih Neodvisne državne Hrvaške se je govorili kakor, da niso ljudje,« je zgroženo pripovedoval Lerga.

Ko so avstrijski varnostni organi prek zvočnika v hrvaškem jeziku ljudi obvestili, da bodo kaznovali vsako nespoštovanje avstrijskih zakonov, ter jih obvestili, da jih s kamerami snemajo, je med množico završalo, vendar do incidentov ni prišlo. FOTO:
Ko so avstrijski varnostni organi prek zvočnika v hrvaškem jeziku ljudi obvestili, da bodo kaznovali vsako nespoštovanje avstrijskih zakonov, ter jih obvestili, da jih s kamerami snemajo, je med množico završalo, vendar do incidentov ni prišlo. FOTO:


Ko so avstrijski varnostni organi prek zvočnika v hrvaškem jeziku ljudi obvestili, da bodo kaznovali vsako nespoštovanje avstrijskih zakonov, ter jih obvestili, da jih s kamerami snemajo, je med množico završalo, vendar do incidentov ni prišlo. Nad množico proustaških udeležencev je ves čas krožil helikopter.
 

Policisti preprečili spopad


Nekaj dela pa so policisti vendarle imeli, ko so spravili narazen skupino ljudi, ki je vzklikala zoper fašistično ideologijo, na traktorju so razvili jugoslovansko zastavo, na enem od transparentov pa je pisalo »Ustaši in četniki, skupaj ste bežali«. Razen verbalnih psovk iz ene in druge strani do spopada vendarle ni prišlo.

Pod budnim očesom policije je potekal shod proti zborovanju Hrvatov v spomin na žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju. FOTO: Matej Družnik
Pod budnim očesom policije je potekal shod proti zborovanju Hrvatov v spomin na žrtve povojnih pobojev na Libuškem polju. FOTO: Matej Družnik


Na začetku slovesnosti je mons. Fabijan Svalina rekel, da vera v Gospoda zbrala hrvate iz Hrvaške, BiH, Avstrije, Nemčije in od vsepovsod, da bi lahko izkazali spoštovanje do nedolžnih žrtev. »Vsakomur, ki mu je bilo vzeto življenje si zasluži naše spoštovanje in našo molitev in ima pravico, da si je vrne dostojanstvo in čast. To je mesto, na katerem so človeku vzeli pravico na dostojno smrt,« je med drugim rekel Svalina.

Slovesnosti so se med drugim udeležili odposlanci hrvaškega parlamenata, vlade in predsednice republike ter minister za zdravje Milan Kujundžić, saborski zastopnik Petar Škorić, veleposlanik Miro Kovač, Josip Đakić, Vladimir Šeks i tudi slovenski župan občine Radenci Roman Leljak.

FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik


»Objokavanje propadle ustaške paradržave«


Prejšnjo soboto je v Pliberku zoper ustaško zboranje potekal protest, ki so se ga udeležili antifašisti iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije. Predsednika Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške Franja Habulina je današnje zborovanje pri Pliberku komentiral kot »objokovanje propadle ustaške paradržave, gibanja in ideje, ki so močno kompromitirale hrvaško ime in za seboj pustile krvavo sled«. Današnji slovesnosti je nasprotoval tudi pliberški župan Stefan Visotschnig, ki je prepričan, da kvari ugled kraju, pokrajini in celi državi Avstriji.

Velika množica ljudi, po večini hrvaške narodnosti, je danes v organizaciji Častnega pliberškega voda objokovalo tragedijo, ki se je zgodila sredi maja leta 1945, ko so Britanci takratni jugoslovanski vojski izročili približno 95.000 civilistov, domobranc
Velika množica ljudi, po večini hrvaške narodnosti, je danes v organizaciji Častnega pliberškega voda objokovalo tragedijo, ki se je zgodila sredi maja leta 1945, ko so Britanci takratni jugoslovanski vojski izročili približno 95.000 civilistov, domobranc


Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.

FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik


FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik


FOTO: Matej Družnik
FOTO: Matej Družnik