V nadaljevanju preberite:

Pred osmimi dnevi je trideset pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK), med njimi je bila polovica žensk, v gorah v bližini Sulejmanije v iraškem Kurdistanu položilo orožje. Orožje so odvrgli na kup in ga zažgali.

S slovesnostjo, ki so jo skupaj s kurdskimi gverilci pripravili pripadniki turške varnostno-obveščevalne službe (MIT) in oblasti iraškega Kurdistana, se je simbolno končalo štirideset let (para)vojaškega bojevanja turških Kurdov proti turški vojski – dejansko proti turški državi, ki je dolga desetletja poskušala izničiti kurdsko identiteto, jezik, kulturo ter politično in tudi vojaško delovanje.

»Priče smo prostovoljnemu prehodu iz faze oboroženega konflikta v fazo demokratične politike in prava. To je zgodovinski dosežek. Gibanje, ki je bilo ustanovljeno kot odziv na zanikanje kurdske identitete in ob zahtevi po lastni državi, se je, skupaj s svojo strategijo nacionalne osvoboditve, zdaj ustavilo. Obstoj Kurdov je bil priznan, naš cilj je bil torej dosežen,« je dva dni pred slovesnostjo prek videoposnetka iz zapora v bližini Istanbula sporočil ustanovitelj in voditelj Kurdske delavske stranke