Dmitrij Muratov, urednik Nove Gazete: »Genocid nad mediji je končan«
Odgovorni urednik prepovedanega ruskega časnika Nova Gazeta Dmitrij Muratov je opozoril na nevarnost propagande in jo označil za največjo grožnjo novinarjem. Na današnji konferenci o zaščiti novinarjev na Dunaju je pojasnil, da je v Rusiji »genocid nad mediji končan«, namesto neodvisnih medijev pa obstajajo le provladni mediji.
Muratov, ki je bil za svoje delo nagrajen tudi z Nobelovo nagrado za mir, je kot primer navedel izjave voditelja ruske provladne televizijske postaje Russia Today (RT) Antona Krasovskega o umoru ukrajinskih otrok. Krasovski je bil po svojih izjavah na državni televiziji sicer suspendiran, vendar je že dejal, da želi nadaljevati z delom, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V svojem govoru se je Muratov zahvalil tudi vsem evropskim državam, ki so sprejele izgnane ruske novinarje. Kljub temu pa to zanj ni dovolj, saj bi morali po njegovem mnenju za podporo neodvisnim novinarjem ustanoviti sklad, ki bi podpiral novinarje v izgnanstvu pri njihovem delu. Muratov je predlagal, da bi ta sklad poimenovali po ubiti ruski novinarki Ani Politkovski.
Avstrijska ministrica za medije Susanne Raab je ob začetku konference zagotovila, da bo Avstrija na področju zaščite novinarjev opravila svojo domačo nalogo, poudarila pa je tudi, da svobodna izmenjava mnenj in informacij pomeni krepitev demokracije.
Raabova je dodala, da obžaluje, da se je stanje svobode medijev v številnih državah v zadnjih letih poslabšalo, ter napovedala, da bo Avstrija bolj aktivno pristopila k zagotavljanju svobode medijev doma in po svetu.
Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca, je medtem v svoji izjavi ocenila izvajanje akcijskega načrta ZN za zaščito novinarjev, ki je bil sprejet pred desetimi leti. Dejala je, da je bilo po svetu še vedno ubitih veliko preveč novinarjev, vendar pa je bilo po njenih navedbah mogoče vsaj nekoliko zmanjšati nekaznovanost za umore novinarjev.
Konferenco o zaščiti novinarjev je ob deseti obletnici sprejetja akcijskega načrta organiziralo avstrijsko zunanje ministrstvo v sodelovanju z ZN.
V Ukrajini zaradi ruskih napadov brez elektrike 4,5 milijona ljudi
Zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo je po vsej Ukrajini brez električne energije približno 4,5 milijona ljudi, je v četrtek zvečer opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Rusijo obsodil energetskega terorizma.
»Nocoj je približno 4,5 milijona odjemalcev začasno brez električne energije. (...) Že samo dejstvo, da se Rusija zateka k energetskemu terorizmu, kaže na šibkost našega sovražnika. Ukrajine ne morejo premagati na bojišču, zato poskušajo naše ljudi zlomiti na ta način,« je dejal Zelenski.
Ruske sile po vrsti porazov na bojiščih v zadnjih tednih z raketami in brezpilotnimi letalniki obstreljujejo ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Po besedah Zelenskega je bila samo v zadnjem mesecu uničena tretjina elektrarn v državi. Vlada v Kijevu je Ukrajince pozvala, naj čim bolj varčujejo z električno energijo.
Borrellov poziv Iranu
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je danes ob robu srečanja zunanjih ministrov skupine G7 v Münstru pozval Iran, naj preneha z dobavo orožja Rusiji. Čeprav Teheran zatrjuje, da tega ne počne, pa Borrell poudarja, da so ukrajinske oblasti že predložile dokaze o ruski uporabi brezpilotnih letal iranske izdelave.
Iran bi sicer po opozorilih ZDA poleg bojnih brezpilotnih letal Moskvi lahko dobavljal tudi drugo orožje, na primer rakete zemlja-zemlja, je nedavno dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše John Kirby.
Borrell je obsodil tudi nasilno ravnanje iranskih varnostnih organov v protestih, ki v državi potekajo že od 16. septembra, ko je 22-letna Kurdinja Mahsa Amini umrla v policijskem pridržanju. Hkrati je poudaril, da bo še naprej podpiral protestnike, zlasti pogumne ženske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podobno je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je prav tako ostro kritizirala Teheran zaradi kršenja človekovih pravic. V luči nasilnih protestov pa je nemška vlada v četrtek vse svoje državljane pozvala, naj zapustijo Iran.
Ministri držav članic G7 so se na dvodnevnem zasedanju, ki se je začelo v četrtek, že zavezali k pomoči Ukrajini pri oskrbi s hrano. Razpravljali pa bodo tudi o ostalih možni pomoči Ukrajini, ki vključuje finančno in vojaško pomoč.
Scholz pozval Kitajsko, naj vpliva na Moskvo
Nemški kancler Olaf Scholz je danes na obisku v Pekingu pozval kitajskega predsednika Xi Jinpinga, naj uporabi svoj vpliv in pritisne na Moskvo, da se vojna v Ukrajini čim prej konča. Ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je pozval, naj podaljša sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.
»Kitajskemu predsedniku sem povedal, da je pomembno, da uporabi svoj vpliv in pritisne na Rusijo. Moskva mora nemudoma ustaviti napade, zaradi katerih dnevno trpi civilno prebivalstvo, in se umakniti iz Ukrajine,« je na novinarski konferenci dejal Scholz. Dodal je, da se Nemčija in Kitajska strinjata, da so ruske grožnje glede uporabe jedrskega orožja nesprejemljive.
»Dobro je, da lahko tukaj izmenjamo mnenja o vseh vprašanjih, tudi o tistih, na katera imamo različne poglede,« je dejal kancler in Peking posvaril pred vojaškim posredovanjem na Tajvanu. Kot je dejal, bo Nemčija sledila politiki ene Kitajske, v skladu s katero se lahko status quo v regiji spremeni le »po mirni poti in z medsebojnim dogovorom«.
Kancler se je dotaknil tudi obtožb o slabem ravnanju kitajskih oblasti z manjšinskimi Ujguri v regiji Xinjiang in oporekal klasifikaciji, da so take izjave »vmešavanje v notranje zadeve« Kitajske.
Ruskega predsednika Vladimirja Putina je pozval, naj podaljša sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Lakote se ne sme uporabljati kot orožje, je še opozoril.
Xi in Li v svojih izjavah nista izrecno omenjala Rusije. Kitajski predsednik je glede vojne v Ukrajini dejal, da Kitajska podpira Nemčijo in EU, ki imata pomembno vlogo pri spodbujanju mirovnih pogovorov in oblikovanju uravnoteženega, učinkovitega in trajnostnega evropskega varnostnega okvira, je poročala kitajska državna radiotelevizija CCTV.
Dodal je, da bi morala mednarodna skupnost pozvati vse vpletene strani, naj ravnajo racionalno in zadržano, čim prej vzpostavijo neposredne stike in ustvarijo pogoje za nadaljevanje pogajanj, kot tudi, da bi morale skupaj nasprotovati uporabi ali grožnji z uporabo jedrskega orožja.
Moskva je sicer minulo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju ZN in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so pripisali Ukrajini, ker je ta po ruskih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.
V sredo pa so ruske oblasti sporočile, da bodo nadaljevale sodelovanje pri sporazumu, vendar se glede podaljšanja sporazuma, ki poteče 19. novembra, še niso odločile.
