Vladimir Putin: »Normalizirati moramo odnose z ZDA«
Na tradicionalni prednovoletni inventuri svojega vladanja je opozoril na kolaps mednarodnega sistema nadzora orožja in nevarnost globalne nuklearne katastrofe.
Odpri galerijo
FOTO: Alexander Zemlianichenko/AP
Tradicionalne prednovoletne inventure vladanja Vladimirja Putina v obliki maratonskih tiskovnih konferenc imajo dolgo kilometrino. Današnja je štirinajsta, že pred njenim opoldanskim začetkom po moskovskem času pa je bilo jasno, da bo znova pokopan tudi rekord števila prisotnih novinarjev.
Za 1460, akreditiranimi lani, le dober teden za tem, ko je Putin napovedal vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, so jih danes, ko po marčevski osvojitvi četrtega mandata s skoraj 77 odstotki predvolilne kampanje ni med njegovimi temami dneva, pričakali okoli 1700.
V času, ko mednarodno javnost najbolj zanimajo ruski odnosi do Kijeva in Washingtona in le dan zatem, ko so ZDA napovedale nove sankcije proti nekaterim ruskim posameznikom in organizacijam zaradi »znanih grehov spodkopavanja demokratičnih držav in mednarodnih organizacij,« je Putin začel z rusko realnostjo.
Ali z realnostjo, kakršne se nadeja. Napovedal je, da bo Rusijo popeljal v boljše gospodarske čase. »Potrebujemo prestop v novo gospodarsko ligo. Po obsegu bi lahko zasedli peto mesto in menim, da ga tudi bomo,« je bil predpraznično optimističen.
Rezerve do petega mesta Rusiji ne manjka. Trenutno na lestvici Mednarodnega denarnega sklada zaseda 12. mesto, njen BDP je lani znašal 1577 milijard dolarjev. Na lestvici še vedno dominirajo ZDA, sledijo Kitajska, Japonska, Nemčija in Velika Britanija.
Putin je izpostavil 1,7-odstotno rast gospodarstva v zadnjih desetih mesecih, kar se giblje tudi v okviru napovedi, saj so predvideno rast na letnem nivoju postavili pri 1,8 odstotka, in padec stopnje nezaposlenosti. Domačo inflacijo je ocenil za sprejemljivo, a zaradi predvidenega zvišanja davka na dodano vrednost z 18 na 20 odstotkov Ruse že v začetku prihajajočega leta čakajo nove podražitve. Putinova priljubljenost sicer doma v zadnjem obdobju polzi navzdol, po nedavnih anketah je padla pod 50 odstotkov.
»Rusija je bila skozi skoraj celotno zgodovino pod neke vrste sankcijami,« je komentiral sankcije Zahoda. »Naše gospodarstvo se je temu prilagodilo. In glejte, to prinaša celo nekaj prednosti. Prisililo nas je, da smo morali o marisčem znova razmisliti.«
Na mednarodnem področju je posvaril pred »kolapsom mednarodnega sistema nadzora orožja«, potem ko je Washington napovedal umik iz ključnih sporazumov iz časa hladne vojne. Že pred časom je povedal, da se Rusija po Trumpovi odločitvi o umiku iz sporazuma o jedrskem orožju srednjega dosega vrača k razvoju novih raket.
Nižanje praga nadzora uporabe orožja za množično uničenje lahko pripelje do globalne nuklearne katastrofe, je dodal. Kot nevarne ocenjuje tudi načrte ZDA, da bi medcelinske rakete opremili s konicami s konvencionalnim orožjem. Nasprotnik v tem primeru ne bi vedel, kako naj se odzove, in bi se lahko odzval neprimerno. Izpostavil je nujnost normalizacije odnosov z ZDA, ne ve pa še, ali se bo srečal s Trumpom.
Odzval se je tudi na včerajšnjo Trumpovo napoved o umiku ameriške vojske iz Sirije. Odločitev je pozdravil in se z ameriškim kolegom strinjal, da je Islamska država v Siriji poražena.
Želi si tudi normalizacije odnosov z Veliko Britanijo. Njene obtožbe Rusije o zastrupitvi nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere Julije s kemičnim orožjem marca letos v Salisburyju je označil za zahodnjaški poskus izoliranja in slabljenja Rusije.
Glede incidenta z zajetjem treh ukrajinskih vojaških ladij in njihovih posadk ob Kerškem prelivu je ponovil znano stališče, da je šlo za ukrajinsko provokacijo, povezano s tamkajšnjimi volitvami. Zagotovil je, da namerava Rusija glede Azovskega morja spoštovali sporazum med državama iz leta 2003. Ukrajinski mornarji sicer ostajajo v ruskem priporu. Putin je obsodil tudi ustanovitev samostojne ukrajinske pravoslavne cerkve, katere namen je po njegovem poglobiti razkol med Rusi in Ukrajinci.
V Kremlju pred Putinovo prednovoletno tiskovno konferenco od novinarjev zahtevajo vnaprejšnjo prijavo vprašanj, a se vsako leto pojavijo tudi tisti, ki postavljajo nenapovedana. Letos se je eden predstavnikov sedme sile pojavil kar v obleki pravljične ruske snežne deklice, nek drug pa je vstopil s tamburinom.
Morda si je tako krajšal čas med urami tiskovne konference, ki še nikoli po letu 2004 niso bile krajše od treh ur. V današnjih urah je Putin, ki je že štiri leta ločen, našel čas tudi za napoved, da se bo poročil. Nekoč, je pristavil.
Za 1460, akreditiranimi lani, le dober teden za tem, ko je Putin napovedal vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, so jih danes, ko po marčevski osvojitvi četrtega mandata s skoraj 77 odstotki predvolilne kampanje ni med njegovimi temami dneva, pričakali okoli 1700.
»Potrebujemo prestop v novo gospodarsko ligo«
V času, ko mednarodno javnost najbolj zanimajo ruski odnosi do Kijeva in Washingtona in le dan zatem, ko so ZDA napovedale nove sankcije proti nekaterim ruskim posameznikom in organizacijam zaradi »znanih grehov spodkopavanja demokratičnih držav in mednarodnih organizacij,« je Putin začel z rusko realnostjo.
Ali z realnostjo, kakršne se nadeja. Napovedal je, da bo Rusijo popeljal v boljše gospodarske čase. »Potrebujemo prestop v novo gospodarsko ligo. Po obsegu bi lahko zasedli peto mesto in menim, da ga tudi bomo,« je bil predpraznično optimističen.
FOTO: Maxim Shemetov/Reuters
Rezerve do petega mesta Rusiji ne manjka. Trenutno na lestvici Mednarodnega denarnega sklada zaseda 12. mesto, njen BDP je lani znašal 1577 milijard dolarjev. Na lestvici še vedno dominirajo ZDA, sledijo Kitajska, Japonska, Nemčija in Velika Britanija.
Putin je izpostavil 1,7-odstotno rast gospodarstva v zadnjih desetih mesecih, kar se giblje tudi v okviru napovedi, saj so predvideno rast na letnem nivoju postavili pri 1,8 odstotka, in padec stopnje nezaposlenosti. Domačo inflacijo je ocenil za sprejemljivo, a zaradi predvidenega zvišanja davka na dodano vrednost z 18 na 20 odstotkov Ruse že v začetku prihajajočega leta čakajo nove podražitve. Putinova priljubljenost sicer doma v zadnjem obdobju polzi navzdol, po nedavnih anketah je padla pod 50 odstotkov.
»Rusija je bila skozi skoraj celotno zgodovino pod neke vrste sankcijami,« je komentiral sankcije Zahoda. »Naše gospodarstvo se je temu prilagodilo. In glejte, to prinaša celo nekaj prednosti. Prisililo nas je, da smo morali o marisčem znova razmisliti.«
Rusija se vrača k razvoju novih raket
Na mednarodnem področju je posvaril pred »kolapsom mednarodnega sistema nadzora orožja«, potem ko je Washington napovedal umik iz ključnih sporazumov iz časa hladne vojne. Že pred časom je povedal, da se Rusija po Trumpovi odločitvi o umiku iz sporazuma o jedrskem orožju srednjega dosega vrača k razvoju novih raket.
Nižanje praga nadzora uporabe orožja za množično uničenje lahko pripelje do globalne nuklearne katastrofe, je dodal. Kot nevarne ocenjuje tudi načrte ZDA, da bi medcelinske rakete opremili s konicami s konvencionalnim orožjem. Nasprotnik v tem primeru ne bi vedel, kako naj se odzove, in bi se lahko odzval neprimerno. Izpostavil je nujnost normalizacije odnosov z ZDA, ne ve pa še, ali se bo srečal s Trumpom.
Odzval se je tudi na včerajšnjo Trumpovo napoved o umiku ameriške vojske iz Sirije. Odločitev je pozdravil in se z ameriškim kolegom strinjal, da je Islamska država v Siriji poražena.
Želi si tudi normalizacije odnosov z Veliko Britanijo. Njene obtožbe Rusije o zastrupitvi nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere Julije s kemičnim orožjem marca letos v Salisburyju je označil za zahodnjaški poskus izoliranja in slabljenja Rusije.
FOTO: Alexander Zemlianichenko/AP
Glede incidenta z zajetjem treh ukrajinskih vojaških ladij in njihovih posadk ob Kerškem prelivu je ponovil znano stališče, da je šlo za ukrajinsko provokacijo, povezano s tamkajšnjimi volitvami. Zagotovil je, da namerava Rusija glede Azovskega morja spoštovali sporazum med državama iz leta 2003. Ukrajinski mornarji sicer ostajajo v ruskem priporu. Putin je obsodil tudi ustanovitev samostojne ukrajinske pravoslavne cerkve, katere namen je po njegovem poglobiti razkol med Rusi in Ukrajinci.
V Kremlju pred Putinovo prednovoletno tiskovno konferenco od novinarjev zahtevajo vnaprejšnjo prijavo vprašanj, a se vsako leto pojavijo tudi tisti, ki postavljajo nenapovedana. Letos se je eden predstavnikov sedme sile pojavil kar v obleki pravljične ruske snežne deklice, nek drug pa je vstopil s tamburinom.
Morda si je tako krajšal čas med urami tiskovne konference, ki še nikoli po letu 2004 niso bile krajše od treh ur. V današnjih urah je Putin, ki je že štiri leta ločen, našel čas tudi za napoved, da se bo poročil. Nekoč, je pristavil.
