Von der Leyen in Michel se strinjata: Ankara se ne sme ponoviti

Takšni incidenti, kakršen se je zgodil v Ankari, naj se ne bi več ponovili, je sklep, do katerega sta prišla predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel.

Voditelja dveh institucij EU sta se najprej sestala na ponedeljkovem rednem delovnem srečanju. Včeraj popoldne je bila na vrsti še razprava z voditelji evropskega parlamenta. Iz njegovih vrst je v zadnjih dneh prišlo veliko kritik prizora iz palače Recepa Tayyipa Erdoğana, ko so Ursulo von der Leyen protokolarno obravnavali slabše kot Charlesa Michela in je med pogovorom morala sedeti na zofi nasproti turškega zunanjega ministra Mevlüta Çavuşoğluja, razmeroma daleč od gostitelja Erdoğana in Michela na prestižnih foteljih.



Kako naj bi bilo videti prihodnje sodelovanje, nekakšen modus vivendi, ki bi preprečeval takšne protokolarne incidente, še ni znano. Strogo gledano bi predsednik evropskega sveta moral imeti višji položaj. Čeprav so se napetosti in bitka za prestiž pojavljale že v prejšnjih časih, ko so položaj zasedali drugi politiki, ni prihajalo do takšnih zapletov, kot se je zgodil v Ankari. Bil je lahko razumljen kot Erdoğanovo poniževanje Ursule von der Leyen. V evropski komisiji sicer ves čas vztrajajo, da bi morali oba protokolarno obravnavati enako.


 

Simbol neenotnosti

Michel je odšel na pogovore s parlamentarci, med drugim z namenom obžalovanja dogodka v Turčiji. Njegova drža je, da ne bi smeli nikomur dovoliti deliti EU. Ključna točka je osredotočanje na ključne stvari, ki so pred Unijo, od zunanje politike in cepljenja do podnebnega in digitalnega načrta. V političnih skupinah v evropskem parlamentu so s precej nejevolje spremljali zaplet v Ankari. Vodja največje, ljudske stranke (EPP), Manfred Weber, je bentil, da je obisk, ki bi moral biti sporočilo trdnosti in enotnosti Evrope v pristopu do Turčije, »žal postal simbol neenotnosti«.



»Najprej zapustijo istanbulsko konvencijo in zdaj pustijo predsednico evropske komisije med uradnim obiskom brez sedeža. Sramotno,« pa je bila ogorčena voditeljica socialistov Iratxe García Perez. O tem naj bi še opravili razpravo na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta. Incidenti, kakršen je bila afera zofa, so velika težava za zunanjo politiko EU, ki bi se v času premikov po svetu, od vzpona Kitajske in nove vloge ZDA do agresivnega nastopanja Rusije in destabilizacije evropskega sosedstva, morala postaviti na noge, delovati geopolitično in si zagotoviti strateško avtonomijo.

Poleg tega so odnosi EU s težavno sosedo Turčijo daleč od dobrih. Šele v zadnjem času je opaznih več turških prizadevanj za blažitev napetosti s Ciprom in Grčijo. Na marčevskem vrhu je EU ponudila Turčiji pozitivno agendo: nadgradnjo carinske unije, spodbujanje mobilnosti, nadaljnjo pomoč sirskim beguncem na njenih tleh. Veliko je skrbi z notranjim razvojem, ki Turčijo čedalje bolj odmika od evropskih standardov. Ankara se z Unijo sicer že več kot poldrugo desetletje pogaja o polnopravnem članstvu, a pristopni proces je že dolga leta v slepi ulici.