Izrael in Ukrajina zasenčila odprta vprašanja v čezatlantskih odnosih
Voditelji Evropske unije in ZDA so med vrhom v Washingtonu po pričakovanjih potrdili veliko mero enotnosti pri odzivanju na vse bolj zaostrene varnostne razmere v svetu. Ameriški predsednik Joe Biden, predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel so se zavzeli za nadaljnjo podporo tako Ukrajini kot Izraelu, pri čemer so dali jasno vedeti, da med njunima sovražnikoma Rusijo in Hamasom ne vidijo bistvenih razlik.
Trojica voditeljev, ki so v zadnjih dveh tednih vsak posebej obiskali Izrael, ni zamudila priložnosti, da med srečanjem v Beli hiši pokaže solidarnost z žrtvami napada Hamasa ter potrdi pravico judovske države do samoobrambe, ki pa je seveda omejena s pravili mednarodnega humanitarnega prava. To sta v svojih izjavah poudarila tako Charles Michel kot Ursula von del Leyen.
Politiki na obeh straneh Atlantika so se ta teden trudili uravnotežiti podporo Izraelu z vlečenjem jasne ločnice med prebivalci Gaze in teroristično organizacijo, krivo za največji pokol Judov po holokavstu. »Za posledicami Hamasovih terorističnih dejanj hkrati trpijo tudi Palestinci,« je, sedeč nasproti ameriškega gostitelja, dejala predsednica evropske komisije in ponovila ugotovitev predsednika Bidna, da Hamas ne predstavlja palestinskega ljudstva.
V odzivu na izraelsko obstreljevanje Gaze so ZDA in EU izrazito povečale svojo humanitarno pomoč civilistom v palestinski enklavi, a njun odziv na krizo bo merjen predvsem po tem, kako se bo ta razvijala v prihodnje. Izraelske priprave na kopensko ofenzivo spremljajo bojazni, da bi se konflikt lahko razširil tudi v druge države v regiji, česar si ne želijo niti Bruslju niti v Washingtonu.
Podpora Ukrajini ni vprašljiva
Ameriški gostitelj in predsednica evropske komisije sta že na predvečer vrha v ločenih nastopih dala vedeti, da Zahod nima druge izbire, kakor da se zoperstavi grožnji, ki jo predstavlja potencialno širjenje obstoječih vojn in konfliktov.
K istim iztočnicam so se voditelji vrnili tudi med vrhom v Beli hiši. Predsednica komisije je poudarila, da dogodki na Bližnjem vzhodu ne bodo odvrnili EU od neomajne podpore Ukrajini. Sedemindvajseterica je za žrtev ruske agresije namenila že 90 milijard dolarjev pomoči, v prihodnjih štirih letih pa lahko iz istega naslova Ukrajina pričakuje še dodatnih 50 milijard. Podobno podporo lahko Ukrajina pričakuje tudi od ZDA. Bidnova administracija je na dan vrha EU – ZDA kongresu v odobritev poslala predlog novega paketa pomoči za Ukrajino in Izrael, vreden več kot sto milijard dolarjev.
Biden zadovoljen z napredkom
Voditelji so se v istem formatu nazadnje sestali junija 2021, ko je srečanje gostil Bruselj. »Med zadnjim vrhom smo se zavezali revitalizirati partnerstvo med ZDA in EU. Mislim, da smo bili v teh dveh letih uspešni,« je med pogovori z evropskima sogovornikoma poudaril Biden, kot dokaz pa navedel skupno spoprijemanje z vojno Ukrajini, gospodarskim okrevanjem, odnosi s Kitajsko in zdaj še s krizo na Bližnjem vzhodu.
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini so na tokratnem vrhu po pričakovanjih zasenčili vsa druga odprta vprašanja, vključno z odpravljanjem izzivov v čezatlantskih gospodarskih odnosih, ki se vlečejo še iz časov mandata Donalda Trumpa.
Konec meseca se izteče rok za sklenitev dokončnega dogovora o odpravi ameriških carin na uvoz jekla in aluminija iz EU, toda sodeč po sklepni izjavi voditeljev bo čas za iskanje kompromisa oziroma odpravljanje obstoječih razlik med Washingtonom in Brusljem podaljšan.
