Vrnitev Sebastiana Kurza
Po javnomnenjskih raziskavah bo na avstrijskih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala ljudska stranka
Mlademu voditelju ljudske stranke (ÖVP) Sebastianu Kurzu se obeta zmagoslavna vrnitev na položaj kanclerja, nič skrajno presenetljivega pa ne bi bilo tudi, če bi po nedeljskih volitvah Avstrijcem ponovno zavladala prejšnja desničarska »turkizno-modra« koalicija med ÖVP in svobodnjaško stranko (FPÖ).
V nedeljo bodo v severni sosedi že drugič zapored predčasno izbirali 183 poslancev zveznega parlamenta. Tokrat se bodo morali Avstrijci na volišča odpraviti zaradi korupcijske »afere Ibiza«, v katero sta bila vpletena prejšnji voditelj svobodnjakov in podpredsednik zvezne vlade Heinz-Christian Strache ter podpredsednik FPÖ Johann Gudenus, zaradi nje pa je sredi maja najprej razpadla vladajoča koalicija, potem pa je parlament še izglasoval nezaupnico vladi, na čelu katere je bil Kurz, najmlajši voditelj kake države na svetu. A to ni bil nikakršen poraz za 33-letnega politika, ki je šele pred dobrima dvema letoma z notranjim pučem postal voditelj stranke, ki tradicionalno zastopa interese kapitala. Kakor kažejo javnomnenjske raziskave, se bo Kurz tokrat povzpel na kanclerski položaj še bolj zmagoslavno kot po volitvah pred dvema letoma.
Največjo korist od škandala Ibiza so vsekakor imeli Zeleni, ki so na prejšnjih volitvah izpadli iz parlamenta, zdaj pa se jim obeta kar 22 poslancev. Največji poraženci pa niso svobodnjaki, čeprav so bili v središču škandala. Nekaj glasov bodo najbrž zgubili, a ne veliko. Škodile jim niso niti nove afere o njihovih povezavah s skrajno desničarskimi identitarci ali informacije, kako so dobro finančno poskrbeli za svojega nekdanjega voditelja Stracheja. Pod novim vodstvom prejšnjega prometnega ministra in dokaj uspešnega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ter drugim »spitzenkandidatom«, prejšnjim »trdorokim« notranjim ministrom Herbertom Kicklom, je FPÖ ohranila dovolj priljubljenosti med tistimi, ki se počutijo »ponižane in užaljene«, ter zlasti tistimi volivci iz »delavskega razreda«, ki so nekoč glasovali za socialdemokrate (SPÖ).
Prav ti bodo največ izgubili. Stranka, ki je bila dolga leta vladajoča politična sila v Avstriji, je izgubila orientacijo. Tik pred volitvami pa je volivce celo strašila z novimi, pa čeprav socialno pravičnejšimi davki. Njihovi novi voditeljici Pameli Rendi-Wagner v sami stranki očitajo, da je premalo odločna, a z grenkobo se spominjajo tudi njenega predhodnika Christiana Kerna, ki je bil še zadnji socialdemokratski kancler, po porazu na zadnjih volitvah pa se je na hitro poslovil od potapljajoče se stranke in se lotil poslov v Izraelu in Rusiji. V avstrijskih medijih so se pojavile domneve, da utegne zmagovalec Kurz tokrat namesto svobodnjakov, ki bi vrgli slabo luč na podobo države v tujini, v koalicijo povabiti socialdemokrate, kar bi po mnenju nekaterih za »rdeče« pomenilo »samomor iz zasede«. Pred dnevi pa je liberalni časnik Standard objavil namigovanja, da bo Kurz novo koalicijo sklenil z Neosom in Zelenimi.
Dolgo je že od tega, kar je bil na čelu socialdemokratov legendarni in dolgoletni kancler Bruno Kreisky. On je bil najbrž tudi najbolj karizmatičen voditelj države v času druge avstrijske republike. Če je verjeti novinarju nemške revije Spiegel Walterju Mayrju, je Kurz eden redkih, ki se lahko merijo s Kreiskyjem. »Le redko kdo zanika, da je Kurz največji politični talent, kar jih je imela Avstrija po Kreiskyju, ki je bil kancler iz vrst levosredinskih socialdemokratov v letih 1970–1983, in Jörgu Haiderju, nekdanjem voditelju FPÖ, ki je umrl v avtomobilski nesreči leta 2008,« je Mayr pred dnevi zapisal v odličnem portretu prejšnjega in po vsej verjetnosti tudi naslednjega predsednika avstrijske vlade. Kurz, ki se hvali, da je zaprl »balkansko pot« za pribežnike, nima nič proti, ko ga zaradi tega imenujejo »princ jeklenosrčni«. Težko je reči, kakšna je njegova politična vsebina, saj ves njegov nastop temelji na formi. Po besedah Mayrja, ki je bil eden glavnih razkrivalcev afere Ibiza, je Kurz »tehnik oblasti«, vse, kar počne, je skrbno preračunano, saj je zanj politika obrt, ne pa misija.
V nedeljo bodo v severni sosedi že drugič zapored predčasno izbirali 183 poslancev zveznega parlamenta. Tokrat se bodo morali Avstrijci na volišča odpraviti zaradi korupcijske »afere Ibiza«, v katero sta bila vpletena prejšnji voditelj svobodnjakov in podpredsednik zvezne vlade Heinz-Christian Strache ter podpredsednik FPÖ Johann Gudenus, zaradi nje pa je sredi maja najprej razpadla vladajoča koalicija, potem pa je parlament še izglasoval nezaupnico vladi, na čelu katere je bil Kurz, najmlajši voditelj kake države na svetu. A to ni bil nikakršen poraz za 33-letnega politika, ki je šele pred dobrima dvema letoma z notranjim pučem postal voditelj stranke, ki tradicionalno zastopa interese kapitala. Kakor kažejo javnomnenjske raziskave, se bo Kurz tokrat povzpel na kanclerski položaj še bolj zmagoslavno kot po volitvah pred dvema letoma.
Razmerje sil po škandalu
Največjo korist od škandala Ibiza so vsekakor imeli Zeleni, ki so na prejšnjih volitvah izpadli iz parlamenta, zdaj pa se jim obeta kar 22 poslancev. Največji poraženci pa niso svobodnjaki, čeprav so bili v središču škandala. Nekaj glasov bodo najbrž zgubili, a ne veliko. Škodile jim niso niti nove afere o njihovih povezavah s skrajno desničarskimi identitarci ali informacije, kako so dobro finančno poskrbeli za svojega nekdanjega voditelja Stracheja. Pod novim vodstvom prejšnjega prometnega ministra in dokaj uspešnega predsedniškega kandidata Norberta Hoferja ter drugim »spitzenkandidatom«, prejšnjim »trdorokim« notranjim ministrom Herbertom Kicklom, je FPÖ ohranila dovolj priljubljenosti med tistimi, ki se počutijo »ponižane in užaljene«, ter zlasti tistimi volivci iz »delavskega razreda«, ki so nekoč glasovali za socialdemokrate (SPÖ).
Prav ti bodo največ izgubili. Stranka, ki je bila dolga leta vladajoča politična sila v Avstriji, je izgubila orientacijo. Tik pred volitvami pa je volivce celo strašila z novimi, pa čeprav socialno pravičnejšimi davki. Njihovi novi voditeljici Pameli Rendi-Wagner v sami stranki očitajo, da je premalo odločna, a z grenkobo se spominjajo tudi njenega predhodnika Christiana Kerna, ki je bil še zadnji socialdemokratski kancler, po porazu na zadnjih volitvah pa se je na hitro poslovil od potapljajoče se stranke in se lotil poslov v Izraelu in Rusiji. V avstrijskih medijih so se pojavile domneve, da utegne zmagovalec Kurz tokrat namesto svobodnjakov, ki bi vrgli slabo luč na podobo države v tujini, v koalicijo povabiti socialdemokrate, kar bi po mnenju nekaterih za »rdeče« pomenilo »samomor iz zasede«. Pred dnevi pa je liberalni časnik Standard objavil namigovanja, da bo Kurz novo koalicijo sklenil z Neosom in Zelenimi.
Nastop temelji na formi
Dolgo je že od tega, kar je bil na čelu socialdemokratov legendarni in dolgoletni kancler Bruno Kreisky. On je bil najbrž tudi najbolj karizmatičen voditelj države v času druge avstrijske republike. Če je verjeti novinarju nemške revije Spiegel Walterju Mayrju, je Kurz eden redkih, ki se lahko merijo s Kreiskyjem. »Le redko kdo zanika, da je Kurz največji politični talent, kar jih je imela Avstrija po Kreiskyju, ki je bil kancler iz vrst levosredinskih socialdemokratov v letih 1970–1983, in Jörgu Haiderju, nekdanjem voditelju FPÖ, ki je umrl v avtomobilski nesreči leta 2008,« je Mayr pred dnevi zapisal v odličnem portretu prejšnjega in po vsej verjetnosti tudi naslednjega predsednika avstrijske vlade. Kurz, ki se hvali, da je zaprl »balkansko pot« za pribežnike, nima nič proti, ko ga zaradi tega imenujejo »princ jeklenosrčni«. Težko je reči, kakšna je njegova politična vsebina, saj ves njegov nastop temelji na formi. Po besedah Mayrja, ki je bil eden glavnih razkrivalcev afere Ibiza, je Kurz »tehnik oblasti«, vse, kar počne, je skrbno preračunano, saj je zanj politika obrt, ne pa misija.
