Vse, kar morate vedeti o novem koronavirusu

Samo brez panike. Najboljša zaščita so prave informacije, poslušajmo strokovnjake.
Fotografija: Nov koronavirus, najprej odkriv v kitajskem Wuhanu, so poimenovali sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19. FOTO: Hector Retamal/AFP
Odpri galerijo
Nov koronavirus, najprej odkriv v kitajskem Wuhanu, so poimenovali sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19. FOTO: Hector Retamal/AFP

Kje se je začelo?


Kitajska je 31. 12. 2019 sporočila, da so v mestu Wuhan zaznali povečanje števila obolelih za pljučnico. Identificirali so nov koronavirus in ga poimenovali sars-cov-2, bolezen, ki jo povzroča, pa covid-19. Žarišče izbruha naj bi bila tržnica z živimi divjimi živalmi, kjer se je virus prenesel z živali na človeka. Sumijo, da virus izvira iz netopirja, s katerega se je prenesel na luskavce in z njih na ljudi.
 

Koronavirusi


Skupina virusov, ki povzroča različne bolezni, od navadnega prehlada do hujših bolezni. Štirje so človeški, trije pa t. i. zoonoze, ki se prenašajo z živali na človeka: sars (hudi akutni respiratorni sindrom), mers (bližnjevzhodni respiratorni sindrom) in sars-cov-2. Ime koronavirus izvira iz besede corona, ki v latinščini pomeni krona ali avreola, kar se nanaša na značilen videz virusa.



Kako se prenaša?


Prenaša se na kratke razdalje (do 1,5 metra), s kapljicami, ki nastajajo med kašljanjem, kihanjem in govorjenjem. Če se onesnaženih površin dotaknemo s prsti, lahko virus zanesemo na sluznice nosu in ust in se okužimo.

80 % obolelih za covidom-19 ima simptome prehlada ali gripe, bolezen lahko prebolijo, ne da bi vedeli, da jo imajo. V težjih primerih virus povzroči pljučnico oziroma hud bronhitis, kar je lahko usodno.

Trenutno je osrednje žarišče bolezni v Evropi Italija. FOTO: Andreas Solaro/AFP
Trenutno je osrednje žarišče bolezni v Evropi Italija. FOTO: Andreas Solaro/AFP


Kdo je še posebej ogrožen?


▸ kronični bolniki
▸ ljudje z oslabelim imunskim sistemom
▸ tisti, ki imajo pridružene bolezni

Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo

 

Kaj storiti, če imamo simptome, podobne koronavirusu?


Osebnega zdravnika obvestimo po telefonu (zunaj rednega delovnega časa pokličemo v sprejemno ambulanto zdravstvenega doma), upoštevamo navodila in ostanemo doma. Vsak dan si izmerimo telesno temperaturo.

Ob hujšem poteku bolezni (težko dihanje, hude bolečine) pozvonimo na zvonec ob vratih urgence.

Ne vstopamo v urgenco, zdravstvene domove. Ključna je izolacija. En okužen človek lahko v povprečju okuži od 200 do 300 ljudi.

Informacije poiščemo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje nijz.si ali na telefonski številki celjske bolnišnice 03/423 30 79.

Če je le mogoče, naj bolnik spi v ločenem prostoru in uporablja ločene sanitarije, brisače, higienski in jedilni pribor, kozarce. Perilo peremo z običajnim pralnim praškom na vsaj 60 ⁰C.

Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo

 

Kam z bolniki?


V prvi fazi bi na ljubljanski infekcijski kliniki sprejemali bolnike iz jugozahodnega dela države, v UKC Maribor bolnike iz vzhodnega dela, na Kliniki Golnik z območja Gorenjske.
 

Ali mora vsak okuženi v bolnišnico?


Ne, večina obolelih ima le lažje simptome prehlada oziroma gripe. Ostanemo doma.
 

Ali obstaja zdravilo?


Protivirusnega zdravila za zdaj ni. Zdravniki na virusih preizkušajo učinkovitost zdravil proti eboli in HIV. Prve rezultate pričakujejo marca. Do takrat ostaja zdravljenje simptomov bolezni. Z zdravili poskušajo nadomestiti funkcijo organa, če ob hudi okužbi ni zadostna (mehanično predihavanje, dodajanje kisika, nadomeščanje tekočine ...).
 

Ali lahko večkrat zbolimo?


Kot kaže, da. Iz Kitajske poročajo o primerih, ko so ozdravljeni bolniki na testiranjih ponovno pozitivni.
 

Kakšna je inkubacijska doba?


Ocenjena je na 2 do 12 dni, ne več kot 14 dni.
 

Ali se lahko testiram na koronavirus?


Za potrditev okužbe je potrebno mikrobiološko testiranje. Samoplačniško testiranje ni na voljo. Odločitev o izvedbi testiranja sprejme lečeči zdravnik.

Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo


Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo


Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo


Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo
Vir: WHO, NIJZ, Worldometers. FOTO: Delo

Preberite še:

Več iz te teme:

Komentarji: