Vzorno poslovno okolje, ko se umakne politika
Skoraj poldruga milijarda evrov letne menjave je magnet za slovenske poslovneže na srbskem trgu.
Odpri galerijo
Ko se odpeljejo politični voditelji, oživijo pogovori med poslovneži iz Srbije in Slovenije, ki drug drugega vidijo kot prvega med enakimi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Medtem ko se Srbija srečuje s kopico domačih političnih težav, v Beogradu gosti delegacijo stotih slovenskih gospodarstvenikov. Morda še bolj pomembna za srbsko gospodarstvo in izvedbo nujno potrebnih reform v njem pa je delegacija Mednarodnega denarnega sklada, ki se te dni prav tako mudi v srbski prestolnici.
Poleg do zdaj že izpeljanih reform se mora Srbija posvetiti zagotavljanju vladavine prava in povečanju učinkovitosti pravosodja, je delegacijo predstavnikov stotih slovenskih podjetij v Srbiji nagovoril predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Čeprav se je v zadnjem desetletju gospodarska menjava med državama povečala za 2,5-krat, na dobrih 1,3 milijarde evrov v lanskem letu, je Vučić slovenska podjetja pozval, naj povečajo menjavo in vlaganja na srbski trg.
»Gospodarstveniki, ki smo ta dogodek plačali sebi in tistim v prvi vrsti, smo začetek gledali iz druge vrste, čez hrbte politikov v prvi vrsti. Ko sta predsednika povedala svoje in odšla iz prostora, nas je tam ostalo sto slovenskih in tristo srbskih podjetnikov. Koliko pogodb je bilo sklenjenih, težko rečem, je pa bila to odlična priložnost za mreženje in ohranjanje starih stikov, ki so tradicionalno odlični,« je uspeh srečanja v Srbiji za Delo komentiral Dušan Olaj, generalni direktor in lastnik družbe Duol.
Vučić se rad hvali s številkami, ki dokazujejo, da gre Srbiji ekonomsko bolje, kot ji je šlo. Zasluge rad pripiše novi delovni zakonodaji, fiskalnim ukrepom, ki so umirili naraščanje javnega dolga. Tudi Olaj priznava, da se Srbiji in njegovim poslovnim partnerjem pozna, da jim gre bolje.
Čeprav še ni prostora za zadovoljstvo, predsednik države s sedmimi milijoni prebivalcev verjame, da so iz Srbije naredili razmeroma dobro gospodarsko okolje. Subvencije in druge spodbude, ki jih država ponuja tujim vlagateljem, od davčnih olajšav, naložb v infrastrukturo do subvencij na vsakega zaposlenega, lahko vlagatelju povrnejo tudi do polovico vrednosti naložbe.
Nedavni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Beogradu je pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju vzbudil dvome o iskrenosti prizadevanja Srbije, da se približa Evropski uniji. Vendar je tik pred obiskom slovenske delegacije srbski zunanji minister Ivica Dačić Cerarja spomnil, da Slovenija kot članica EU sodi med bolj zveste zaveznice Rusije, Cerar pa je sam lani na Vršiču mirno stal pred Putinom.
Medtem ko Olaj Srbijo vidi kot odlično odskočno desko za prodor na ruski trg in trge nekdanje Sovjetske zveze, s katerimi ima Rusija sklenjene carinske sporazume, je opozicijski poslanec v Srbiji Zoran Živković spomnil, da pomen Rusije za srbsko gospodarstvo ni tako velik, kot bi želela prikazati Vučićeva oblast. »Malo ljudi se zaveda, da je izvoz Srbije na ozemlje Kosova večji kot izvoz iz Srbije v Rusijo,« je opozoril Zoran Živković.
Srbska oblast se vsako soboto sooča z vse bolj množičnimi protesti v vse več srbskih mestih, evropske prestolnice pa kot da ne opazijo protestov proti avtoritarni Vučićevi oblasti in trdnemu nadzoru oblasti nad mediji. Tudi slovenski predsednik Borut Pahor na obisku pri Vučiću ni zaznal znamenj politične krize v Srbiji. Kakšno sporočilo s takšnim stališčem pošilja Srbiji?
»Videti je, da je vaš predsednik del kluba licemernih voditeljev EU, kar sam močno obžalujem. S tem, da ni prepoznal znamenj politične krize v naši državi, si zagotovo ni pridobil simpatij v vrstah nezadovoljnih državljanov Srbije,« nam je povedal beograjski igralec Branislav Trifunović, ki sodi med gonilne sile sobotnih protestov v Srbiji.
Prav te dni se v Beogradu mudi misija Mednarodnega denarnega sklada, ki spremlja izvajanje programa reform, ki je bil v Srbiji odobren julija lani. Z izvedbo reformnega programa želi Srbija dodatno zvišati raven tujih naložb, zaposlenosti v zasebnem sektorju in zmanjšati obseg sive ekonomije.
Poleg do zdaj že izpeljanih reform se mora Srbija posvetiti zagotavljanju vladavine prava in povečanju učinkovitosti pravosodja, je delegacijo predstavnikov stotih slovenskih podjetij v Srbiji nagovoril predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Čeprav se je v zadnjem desetletju gospodarska menjava med državama povečala za 2,5-krat, na dobrih 1,3 milijarde evrov v lanskem letu, je Vučić slovenska podjetja pozval, naj povečajo menjavo in vlaganja na srbski trg.
»Gospodarstveniki, ki smo ta dogodek plačali sebi in tistim v prvi vrsti, smo začetek gledali iz druge vrste, čez hrbte politikov v prvi vrsti. Ko sta predsednika povedala svoje in odšla iz prostora, nas je tam ostalo sto slovenskih in tristo srbskih podjetnikov. Koliko pogodb je bilo sklenjenih, težko rečem, je pa bila to odlična priložnost za mreženje in ohranjanje starih stikov, ki so tradicionalno odlični,« je uspeh srečanja v Srbiji za Delo komentiral Dušan Olaj, generalni direktor in lastnik družbe Duol.
Razmere v Srbiji so se izboljšale
Vučić se rad hvali s številkami, ki dokazujejo, da gre Srbiji ekonomsko bolje, kot ji je šlo. Zasluge rad pripiše novi delovni zakonodaji, fiskalnim ukrepom, ki so umirili naraščanje javnega dolga. Tudi Olaj priznava, da se Srbiji in njegovim poslovnim partnerjem pozna, da jim gre bolje.
Čeprav še ni prostora za zadovoljstvo, predsednik države s sedmimi milijoni prebivalcev verjame, da so iz Srbije naredili razmeroma dobro gospodarsko okolje. Subvencije in druge spodbude, ki jih država ponuja tujim vlagateljem, od davčnih olajšav, naložb v infrastrukturo do subvencij na vsakega zaposlenega, lahko vlagatelju povrnejo tudi do polovico vrednosti naložbe.
Dežela bogata z miti, miti pa so zato, da se jih ruši
Nedavni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Beogradu je pri slovenskem zunanjem ministru Miru Cerarju vzbudil dvome o iskrenosti prizadevanja Srbije, da se približa Evropski uniji. Vendar je tik pred obiskom slovenske delegacije srbski zunanji minister Ivica Dačić Cerarja spomnil, da Slovenija kot članica EU sodi med bolj zveste zaveznice Rusije, Cerar pa je sam lani na Vršiču mirno stal pred Putinom.
Medtem ko Olaj Srbijo vidi kot odlično odskočno desko za prodor na ruski trg in trge nekdanje Sovjetske zveze, s katerimi ima Rusija sklenjene carinske sporazume, je opozicijski poslanec v Srbiji Zoran Živković spomnil, da pomen Rusije za srbsko gospodarstvo ni tako velik, kot bi želela prikazati Vučićeva oblast. »Malo ljudi se zaveda, da je izvoz Srbije na ozemlje Kosova večji kot izvoz iz Srbije v Rusijo,« je opozoril Zoran Živković.
Lahko oblast v krizi izpelje ključne reforme?
Srbska oblast se vsako soboto sooča z vse bolj množičnimi protesti v vse več srbskih mestih, evropske prestolnice pa kot da ne opazijo protestov proti avtoritarni Vučićevi oblasti in trdnemu nadzoru oblasti nad mediji. Tudi slovenski predsednik Borut Pahor na obisku pri Vučiću ni zaznal znamenj politične krize v Srbiji. Kakšno sporočilo s takšnim stališčem pošilja Srbiji?
»Videti je, da je vaš predsednik del kluba licemernih voditeljev EU, kar sam močno obžalujem. S tem, da ni prepoznal znamenj politične krize v naši državi, si zagotovo ni pridobil simpatij v vrstah nezadovoljnih državljanov Srbije,« nam je povedal beograjski igralec Branislav Trifunović, ki sodi med gonilne sile sobotnih protestov v Srbiji.
Prav te dni se v Beogradu mudi misija Mednarodnega denarnega sklada, ki spremlja izvajanje programa reform, ki je bil v Srbiji odobren julija lani. Z izvedbo reformnega programa želi Srbija dodatno zvišati raven tujih naložb, zaposlenosti v zasebnem sektorju in zmanjšati obseg sive ekonomije.
