ZDA prve, Nemčija tretja, Slovenija na 35. mestu

Berlin – Nemčija je na vrhu svetovne inovativnosti, zato si je osrednja evropska država prislužila tretje mesto na letošnji lestvici gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Pred njo so le ZDA in Singapur, pogosto najboljša Švica pa se je tokrat uvrstila na šele četrto mesto. Slovenija je na petintridesetem mestu.

Naša država odlične ocene dobiva na področju makroekonomske stabilnosti in dobre v zdravstvu, za gospodarsko dinamiko in inovativne spodobnosti, a jo od vzhodnoevropskih držav na skupni lestvici vseeno precej prehitevata Češka in Estonija, od drugih primerljivih pa tudi Portugalska, Čile, Islandija ali Irska. Zaradi nove metodologije proučevanja konkurenčnosti so zelo zadovoljni v Nemčiji, saj so bili lani na komaj petem mestu, zdaj pa prehitevajo celo do zdaj zelo pogosto najboljšo Švico. Pri celotnem procesu inovacij od ideje do njene uresničitve, ki so ga skupaj z nekaterimi drugimi standardi dodali k svojim meritvam, se je osrednja evropska država dvignila nad 140 proučevanih držav, poleg tega se izkazuje z makroekonomsko stabilnostjo, visoko ravnjo izobrazbe in kvalifikacijo zaposlenih ter velikostjo svojega trga.

Avtorji raziskave nove metodologije poudarjajo tudi pri odločanju za ZDA kot gospodarsko najkonkurenčnejšo državo sveta. Odprtost poslovnega sveta za disruptivne ideje, digitalne spretnosti prebivalstva in nizko stopnjo hierarhičnosti v podjetjih po njihovem prepričanju dodajajo točke k že do zdaj visoki stopnji konkurenčnosti ameriškega gospodarstva in državo prvič po letu 2008 uvrščajo na sam vrh lestvice svetovne konkurenčnosti WEF. Zaradi velikosti svojega trga in številnosti prebivalstva največja tekmica Kitajska je na njem šele na osemindvajsetem mestu, pred azijsko velikanko so poleg že omenjenih držav tudi Japonska, Nizozemska, Hongkong, Velika Britanija, Švedska, Danska, Finska, Kanada, Tajvan, Avstralija, Južna Koreja, Norveška, Francija, Nova Zelandija, Luksemburg, Izrael, Belgija, Avstrija, Malezija, Španija in Združeni arabski emirati.



Pri poročilu o ZDA pa avtorji raziskave vendarle poudarjajo, da gradnja konkurenčnosti potrebuje veliko časa, a se lahko relativno hitro zmanjša, kot tveganja pa navajajo carinske spremembe, zmanjševanje zaupanja v neodvisnost sodnega sistema, povečevanje neenakosti dohodkov ali težje zaposlovanje tujih talentov. »Sedanji in prejšnji ameriški voditelji so lahko upravičeno ponosni na položaj svoje države v svetu, pravi izziv pa je njegova ohranitev v prihodnosti.« Uvrstitve Svetovnega gospodarskega foruma se precej razlikujejo od tistih, ki jih merijo na švicarskem inštitutu za razvoj menedžmenta, kjer so Nemčijo postavili na komaj petnajsto mesto, Kitajska pa je tam pred njo na trinajstem. Na obeh lestvicah pa je skrb vzbujajoč položaj številnih afriških držav ter tudi nekaterih južnoafriških in azijskih, kot so Haiti, Venezuela, Nepal, Pakistan, Bolivija, Nikaragva ali Bangladeš.
 

Človeštvo potrebuje nov model razvoja

Letošnje merjenje svetovne konkurenčnosti pa ni izjemno le zaradi nove metodologije, ampak tudi zaradi sprememb, ki se obetajo vsem. Po besedah ustanovitelja WEF Klausa Schwaba je človeštvo že sredi četrte industrijske revolucije, ki podjetjem, vladam in posameznikom obeta številne nove priložnosti, a tudi negotovost in polarizacijo. Schwab spominja na obdobje pred desetimi leti, ko je finančna kriza povzročila zmanjšanje zaupanja v družbene elite in institucije, in tudi pri četrti industrijski revoluciji je pomembno odgovoriti na vprašanje, kako naj nove tehnologije zagotovijo široko blagostanje. Ob vse manjšem deležu klasičnega dela pri dohodku industrijskih držav poziva k bolj dinamičnim sistemom izobraževanja in dela, vse bolj je namreč jasno, da industrijski model razvoja, ki je več milijonov ljudi dvignil iz revščine, v prihodnosti ne bo izvedljiv. Povpraševanje bo po tehnološko intenzivnih in visoko kvalificiranih delih v novih sektorjih izobraževanja, zdravja, nege, zelene energije in drugega, zato bodo morale države digitalnemu obdobju prilagoditi tudi svojo industrijsko politiko.