V Ukrajini po ruskih raketnih napadih naraslo število žrtev
13.03 Nemčijo skrbi visok pritok beguncev iz Ukrajine, Poljska pripravljena
Povečan pritok ukrajinskih beguncev in prihodi migrantov po balkanski poti v Nemčiji sprožajo skrbi. Poraja se vprašanje glede nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer v Berlinu že bijejo plat zvona. Poljska je medtem danes sporočila, da je pripravljena na nov val beguncev iz Ukrajine, kjer so se razmere po ruskem napadu nevarno zaostrile. Visoko število prihodov beguncev iz Ukrajine in iz drugih držav v Nemčijo je bilo tudi pereča tema današnjih pogovorov v Berlinu med zvezno vlado ter predstavniki nemških zveznih dežel in lokalnih skupnosti o pravični porazdelitvi bremen in možnosti zmanjšanja nedovoljenih prihodov.
12.54 Turčija poziva Moskvo in Kijev k čimprejšnji prekinitvi ognja
Turčija je danes pozvala Rusijo in Ukrajino k čimprejšnji prekinitvi ognja ter opozorila, da se obe državi v dolgotrajni vojni oddaljujeta od diplomacije. »Prekinitev ognja je treba vzpostaviti čim prej,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. »Ker se ukrajinsko-ruska vojna vleče, se razmere žal slabšajo in zapletajo,« je Çavuşoğlu dodal v pogovoru za turško televizijo Tvnet in izrazil obžalovanje, da sta se Rusija in Ukrajina po pogajanjih, ki so marca potekala v Istanbulu, oddaljili od diplomacije. Kot je dodal, je treba začeti proces, ki bo zagotovil ozemeljsko celovitost Ukrajine. »Za Ukrajino mora biti vzpostavljen pravičen mir. Kje poteka vojna? Nadaljuje se na ukrajinskih tleh,« je opozoril turški zunanji minister.
09.54 V Ukrajini po ruskih raketnih napadih naraslo število žrtev
Po obsežnih ponedeljkovih ruskih raketnih napadih na številna mesta v Ukrajini se je število smrtnih žrtev povzpelo na 19, ranjenih je bilo več kot sto ljudi, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Iz Zaporožja na jugu države danes poročajo o novem ruskem napadu, ki je zahteval najmanj eno življenje, poročajo tuje tiskovne agencije. Po podatkih reševalnih služb je danes v Zaporožju dvanajst izstrelkov zadelo javne objekte, pri tem je bila ena oseba ubita, poroča britanski BBC. V sporočilu regionalnega guvernerja na telegramu je navedeno, da je ena oseba umrla v prodajalni avtomobilov, med poškodovanimi stavbami je tudi šola.
Po ponedeljkovih raketnih napadih je v Ukrajini približno 300 krajev še vedno brez elektrike, preskrbo z električno energijo pa so ponovno vzpostavili v več kot 3500 krajih. Po zadnjih podatkih je bilo ubitih 19 ljudi, še 105 pa je bilo ranjenih, so ukrajinske reševalne službe danes sporočile na družbenih omrežjih. Pred tem so pristojni poročali o 14 mrtvih in 97 ranjenih.
08.25 Zelenski: Ukrajina se ne bo pustila ustrahovati
Ukrajina se ne bo pustila ustrahovati, je po ruskih napadih na številna mesta po vsej državi v svojem rednem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V ponedeljek se je pogovarjal s številnimi svetovnimi voditelji, med drugim z predsednikom ZDA Joejem Bidnom, danes pa bo prisostvoval virtualnemu vrhu skupine G7.
»Ukrajina se ne bo pustila ustrahovati. Namesto tega smo še bolj enotni. Okupatorji se nam ne morejo zoperstaviti na bojišču, zato se zatekajo k takšnemu terorju,« je Zelenski komentiral ruske napade in sovražnika obtožil obstreljevanja civilnih ciljev. Po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva je bilo v ponedeljkovih zračnih napadih ruskih sil po celotni Ukrajini skupno ubitih 14 ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
07.01 Generalna skupščina ZN razpravlja o obsodbi ruske priključitve ukrajinskih ozemelj
Generalna skupščina ZN je v torek v New Yorku začela razpravo o resoluciji za obsodbo ruske priključitve ukrajinskih ozemelj, ki se bo nadaljevala danes, ko bo resolucija predvidoma potrjena. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred začetkom razprave obsodil okrepljene ruske napade na ukrajinske civiliste. Ker varnostni svet ZN zaradi ruskega veta ne more sprejeti resolucije, ki bi obsodila okupacijo in priključitev ukrajinskega ozemlja, so resolucijo preselili v 193-člansko Generalno skupščino, kjer ni pravice do veta.
Zasedanje Generalne skupščine ZN sicer poteka v znamenju nedavnih okrepljenih ruskih napadov na Ukrajino po eksploziji mostu, ki povezuje Rusijo s Krimom. Rusija je eksplozijo označila za teroristično dejanje in se »maščuje« z bombardiranjem ruskih mest in pobijanjem civilistov. Rusija je na predlog resolucije za obsodbo in razveljavitev priključitve v varnostnem svetu 30. septembra vložila veto. Podporniki tokratne resolucije v Generalni skupščini trdijo, da gre za izjemno pomemben ukrep, ker bi neuspeh lahko opogumil podobne režime, kot je ruski.
Osnutek resolucije, ki ga je s pomočjo zaveznikov pripravila Ukrajina, obsoja nezakoniti ruski poskus priključitve ukrajinskih pokrajin Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson po referendumih, ki po mednarodnem pravu niso veljavni. Vse države članice ZN, mednarodne agencije in organizacije tudi poziva, naj ne priznajo ruske priključitve, pri tem pa zahteva takojšen umik ruskih enot z ukrajinskega ozemlja. Rusija pa je medtem članicam ZN poslala pismo, v katerem trdi, da dejanja zahodnih držav nimajo zveze z mednarodnim pravom in načeli Ustanovne listine ZN, ampak jih motivirajo lastni geopolitični interesi.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je v svojem nagovoru Rusijo opredelil kot teroristično državo, kar da je sama znova dokazala z nedavnimi napadi. »Ko ruska delegacija vstopi v Generalno skupščino, za njo ostane krvava sled, dvorano pa napolni vonj po tlečem človeškem mesu. To se danes dogaja v Ukrajini,« je še dejal Kislica.
