Asimov, Hawking, Harari, Bryson ...
Znanstvenice in znanstveniki v vprašalniku Znanosti odgovarjajo tudi na vprašanje »Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?«. Predstavljamo seznam knjig, tako leposlovnih kot poljudnoznanstvenih, ki jih priporočajo.
Vedno odlično branje so klasike znanstvene fantastike, brezčasna dela Isaaca Asimova o prihodnosti, polni robotov, in knjige Douglasa Adamsa, v katerih se zavemo, kako uporabne so brisače in kako pomembno je postavljati (prava) vprašanja. Lahko pa vzamete v roke sodobnejšo trilogijo kitajskega avtorja Liu Cixina Remembrance of Earth's Past.
Med večkrat priporočenimi je poljudnoznanstvena knjiga Billa Brysona Kratka zgodovina skoraj vsega, ki bralca popelje od velikega poka do izvora homo sapiensa. Knjiga je povzetek velikih dogodkov iz sveta znanosti, od astronomije, fizike, geologije … O zgodovini vesolja pa na izjemen način pripoveduje angleški fizik in kozmolog Stephen Hawking v Kratki zgodovini časa (seveda pa priporočamo tudi druge njegove knjige, Vesolje v orehovi lupini, Krajša zgodovina časa, Kratki odgovori na temeljna vprašanja …). O koncu vesolja oziroma o različnih teorijah, kako ga bo konec, je nedavno izšla knjiga kozmologinje Katie Mack Konec vsega (gledano astrofizikalno).
Naši sogovorniki priporočajo knjige fizika, filozofa in komunikatorja znanosti Saša Dolenca (Od genov do zvezd, Od genov do zvezd in naprej, Vesolje zgodb: eseji o znanosti, Kako ustvariti genija in druge kratke zgodbice o skoraj vsem …) in knjige britanskega evolucijskega biologa Richarda Dawkinsa, velikega zagovornika evolucije in kritika kreacionizma, Sebični gen, Bog kot zabloda, Največja predstava na Zemlji …
O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti človeštva, od kod smo in kam gremo, piše izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v knjigah Sapiens, Homo Deus in 21 nasvetov za 21. stoletje. O človeštvu in civilizacijah piše tudi profesor geografije Jared Diamond (Propad civilizacij, Puške, bacili in jeklo, Dovčerajšnji svet). Zgodbo o najbolj slavni vijačnici je popisal njen odkritelj James Watson Dvojna vijačnica: osebna pripoved o odkritju strukture DNA.
Kako razmišljati znanstveno, opisuje znanstvenik s področja aeronavtike Jim Longuski, dolga leta zaposlen pri Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon, v katerem so zasnovali večino ameriških roverjev, ki raziskujejo na Marsu, v knjigi The seven secrets of how to think like a rocket scientist.
O tem, kako preprečiti katastrofo, ki jo ustvarjamo s podnebnimi spremembami, govori knjiga Joshue S. Goldsteina in Staffana Qvista Svetla prihodnost: kako so nekatere države rešile podnebne spremembe, druge pa jim lahko sledijo. O tej temi govori tudi knjiga Matjaža Ravnika Topla greda: podnebne spremembe, ki jih povzroča človek.
Med odgovori v vprašalniku najdemo priporočilo za knjigo The Skeptics' Guide to the Universe s pomenljivim podnaslovom Kako vedeti, kaj je resnično res v svetu, vedno bolj polnem neresnic, profesorja nevrologije Stevena Novelle, ki je tudi eden od soavtorjev istoimenskega podkasta. V poslovne vode se lahko potopite v knjigi ameriškega poslovneža Harveyja Mackayja Plavaj z morskimi psi in ostani živ. O uporabi informacij za predvidevanja in napovedi se lahko podučite v knjigi ameriškega statistika Nata Silverja The signal and the noise. O psihologiji uspeha pa piše doktorica psihologije Carol S. Dweck v knjigi Moč miselnosti.
Med priporočenim branjem je tudi knjiga profesorja biologije in inženirstva Christofa Kocha Consciousness, confessions of a romantic reductionist, ki se ukvarja z zavestjo, ki je še zdaleč ne razumemo. Marsičesa ne vemo niti o spanju, o tem razglablja knjiga Zakaj spimo Matthewa Walkerja. Kakšna je moč mineralov in vitaminov in kdaj jih je smiselno dodatno jemati, opisujejo avtorji s področij farmacije in živilske tehnologije pod uredniško taktirko Lucije Peterlin Mašič, Aleša Obreze in Tomaža Vovka, profesorjev ljubljanske fakultete za farmacijo, v knjigi Minerali, vitamini in druge izbrane snovi.
Knjiga ameriškega nevrokirurga Paula Kalanithija Ko dih postane zrak pa je ganljiv in pretresljiv zapis človeka, ki se sooči z lastno smrtnostjo, ko mu pri 36 letih odkrijejo raka na pljučih. Nenehno utrujenost in bolečine je pripisoval nečloveškemu, celodnevnemu delavniku, ko je končeval specializacijo. Umrl je star 37 let. Velik navdih je dvakratna Nobelova nagrajenka Marie Curie, o njenem življenju in delu lahko preberete romanizirano biografijo Susanne Leonard Marie Curie in vera v sanje.
Če vas mika filozofija, lahko vzamete v roke Platonovo prispodobo o votlini in prvi dve Descartesovi meditaciji ali pa knjigo avstrijskega filozofa Paula Feyerabenda Znanost kot umetnost, v kateri odgovarja na vprašanja, kakšno je znanstveno mišljenje in kako sta povezani znanost in umetnost.
