Bo Muskov spor s Trumpom ogrozil globalno širitev Starlinka?

Spopad med Elonom Muskom in Donaldom Trumpom, ki se je v zadnjih tednih razplamtel na družbenih omrežjih, utegne imeti posledice, ki segajo daleč onkraj ameriške politike. Vprašanje, ki si ga zdaj postavljajo tako analitiki kot diplomati, je: Ali bo Trumpov umik podpore Musku ogrozil globalno širitev njegovega satelitskega internetnega omrežja Starlink?

Odkar je Musk postal neformalni »prvi prijatelj« Bele hiše pod Trumpovo administracijo, je Starlink doživel strmo rast. Države po vsem svetu so začele pospešeno odpirati vrata Starlinku, tudi tam, kjer je bila birokracija prej počasna ali neprijazna do tujih telekomunikacijskih podjetij. Pri tem naj bi v več primerih posredovalo ameriško zunanje ministrstvo, ki je v zakulisju pritiskalo na vlade držav v razvoju, naj omogočijo delovanje ameriškega podjetja, poroča Politico.

Tako so letos, denimo, storitev odobrili v Vietnamu, Demokratični republiki Kongo in Južni Afriki, kjer so celo začasno omilili zakonodajo o deležu domačega lastništva v tujih podjetjih, da bi omogočili prihod Starlinka. Podobno naj bi bilo tudi v primeru Lesota, ki se je želel izogniti 50-odstotnim carinam, ki jih je Trumpova administracija napovedala za nekatere afriške države. Po poročanju Washington Posta je licenciranje Starlinka tamkajšnja vlada uporabila kot diplomatsko gesto naklonjenosti do ZDA.

A razmerje se zdaj utegne spremeniti. Musk se je znašel v konfliktu s Trumpom, ki menda grozi celo z odpovedjo pogodbenih sodelovanj med državo in Muskovimi podjetji.

»Ko vlade sedijo za mizo s predstavniki druge države, tehtajo, katere konje lahko postavijo v igro. Ne vem več, ali je Starlink sploh še konj,« je za Politico dejal nekdanji vodilni pri Starlinku, ki je želel ostati neimenovan.

Diplomatski pritisk za podporo ameriškim podjetjem sicer ni nič novega – v preteklosti so podobno podporo dobili tudi Boeing, Iridium in Globalstar. Toda primer Starlinka, kjer naj bi bile odločitve o telekomunikacijski infrastrukturi povezane celo s trgovinskimi pogajanji, je nenavaden, opozarjajo strokovnjaki.

»Če je Lesoto res podelil licenco, da bi se izognil carinam, potem je vezava trgovinske politike na konkretno podjetje nekaj povsem novega,« je dejal Blair Levin, nekdanji uradnik Zvezne komisije za komunikacije ZDA.

Kaj to pomeni za prihodnost? Po mnenju analitikov, kot je Ruth Pritchard-Kelly, bi lahko Musk zaradi spora s Trumpom postal celo ovira za države, ki iščejo naklonjenost ZDA. »Če Lesoto misli, da bo nova administracija kaznovala njihove gospodarske interese, potem je povezovanje s podjetjem, ki ga vodi Trumpu nepriljubljen človek, lahko problematično,« pravi.

Trump se za zdaj še ni lotil resnejših ukrepov proti Musku, a strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko administracija vplivala na počasnejše odobritve licenc ali zmanjšala pomen Starlinkovih pripomb pri sprejemanju politik.

Obenem se v Evropi in Aziji krepijo ambicije po lastnih satelitskih sistemih. V evropskem parlamentu so poslanci ta teden pozvali predsednico komisije Ursulo von der Leyen, naj za razvoj vesoljskega programa Iris 2 nameni kar 60 milijard evrov. To naj bi bila tudi varovalka pred »nepredvidljivostjo Muska«, ki je v preteklosti že grozil, da bi lahko sistem Starlink izklopil v določenih regijah.

Starlink ima trenutno več kot 7000 satelitov v orbiti, kar pomeni, da realne konkurence še nekaj let ne bo. A če bo Musk ostal brez politične podpore, bi to lahko pomenilo začetek počasnega upočasnjevanja njegove globalne prevlade v satelitskem internetu.

»Za zdaj je Starlink še vedno edina prava igra na trgu, a podpora diplomacije je krhka valuta,« je za konec dodal satelitski analitik Tim Farrar.