Evropski voditelji klestijo sredstva za znanost

Kdo potrebuje znanost?

V času, ko ves svet od znanstvenikov pričakuje cepivo za covid-19, so evropski voditelji ob sprejemu novega večletnega evropskega proračuna in sklada za blažitev posledic pandemije močno oklestili sredstva za znanost in raziskovanje.

Programu Obzorje Evropa bo tako namenjeno 80,9 milijarde evrov namesto 94,4, kolikor je komisija predlagala maja. Poteza je nenavadna, če upoštevamo, da se bomo pri reševanju najbolj perečih globalnih problemov, ki so v tem času predvsem zdravstveni in podnebni, morali zanašati predvsem oziroma samo na znanost. Takšni so bili tudi prvi odzivi slovenskih raziskovalcev, predvsem na twitterju.

Fizik Matjaž Ličer je tako pikro zapisal: »Manj denarja za raziskave. Še dobro, da pred nami ni izzivov, pri katerih bi bila znanost nepogrešljiva, drugače bi bili v resnih težavah.« Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh pa je dodal: »Odločitev za reze v proračun za znanost, inovacije in izobraževanje je velika strateška napaka.«

Generalni sekretar Zveze evropskih raziskovalnih univerz Kurt Deketelaere pa je zapisal, da so rezi v proračun veliko razočaranje in zloraba zaupanja, ki so ga imeli do politikov, ko so ti zagotavljali, kako se zavedajo pomembnosti raziskav. Pri sprejetem dogovoru še posebej bode v oči razrez sklada za blažitev posledic pandemije, ki je vreden 750 milijard evrov, od tega pa bo le pet milijard namenjenih programu Obzorja, nič pa Evropskemu raziskovalnemu svetu in osnovnim raziskavam.

Ali psi uporabljajo magnetno polje?

Psi imajo zelo občutljiv nos, s katerimi pomagajo reševalcem in policiji. Vsak lastnik bi dodal še druge neverjetne lastnosti, ki jih ima njihov ljubljenec, najnovejša študija pa kaže, da imajo še en skriti talent. Ugotovitve z univerze v Pragi kažejo, da imajo morda notranji kompas za zaznavanje magnetnega polja, ki jim omogoča orientacijo v neznanem okolju, navajajo na spletni strani revije Science.

Psi se morda orientirajo s pomočjo magnetnega polja. FOTO: Sergio Moraes Reuters

Praški znanstveniki so že prej domnevali, da imajo tudi psi čutilo za magnetno polje, saj so že pred leti odkrili, da se psi pogosto orientirajo v smeri sever–jug, ko urinirajo oziroma označujejo teritorij. V nadaljevanju študije, ki jo je vodila doktorska študentka Kateřina Benediktová, so proučevali, kako psi najdejo pot do lastnika. GPS-ovratnice so razkrile, da so nekateri psi sledili svojemu nosu in se vrnil po prej prehojeni poti, drugi so izbrali novo pot z bližnjicami.

Mentor Hynek Burda je v izrisanih poteh opazil nenavadno značilnost: psi iz druge skupine so najprej tekli 20 metrov po osi sever–jug, nato so se začeli vračati k lastniku. Benediktová in Burda sta nato skupaj pripravila nov projekt, v katerem je tri leta sodelovalo 27 psov, večinoma je šlo za pse lovskih pasem njunih kolegov. Pri 170 poteh od 223 so opazili prej opisano lastnost.

Ti psi so se k lastnikom vrnili po precej bolj direktni poti. Lastniki so v študijah poskušali pse čim bolj zmesti, tako da so jih peljali na neznane kraje, opisujejo v Science. Burda meni, da se psi s tekom po osi sever–jug najprej orientirajo, potem umerijo notranji kompas ter se odpravijo na izhodišče. Raziskovalci morajo do potrditve tega čutila pri psih izključiti še vse druge razlage. Raziskovalca nameravata pse opremiti z ovratnico, ki moti lokalno magnetno polje. Znanstveniki sicer menijo, da so bile oziroma so s tem čutilom opremljene številne živali, ki prehodijo velike razdalje. To čutilo naj bi imeli tudi ljudje.

Monografija kartografske dediščine

Izšla je nova dvojezična slovensko-angleška monografija Kartografski zakladi slovenskega ozemlja/Cartographic treasures of Slovenian territory. Njeni avtorji so dr. Primož Gašperič, dr. Renata Šolar in dr. Matija Zorn, v soizdajateljstvu pa sta jo pripravila Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Narodna in univerzitetna knjižnica.

Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od sredine 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela sedanjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju.

Na Veneri aktivni vulkani

Venera je ostala geološko aktivna še dolgo po tem, ko sta se Merkur in Mars že umirila. Še najbolj je od štirih skalnatih planetov v osončju na našo srečo geološko aktivna Zemlja, saj je to eden od pogojev za življenje. Najnovejša študija kaže, da je Venera še danes živ planet, saj so raziskovalci odkrili sledi nedavne vulkanske aktivnosti. »Prvič vidimo strukture, ki kažejo na to, da ne gre za nekdanji, ampak za aktivni vulkan. Morda res spi, ni pa mrtev,« je povedal soavtor študije Laurent Montesi, profesor geologije z univerze v Marylandu.



Študija, ki jo je vodila geofizičarka Anna Gülcher s tehnološkega inštituta v Zürichu, se je oprla na računalniške simulacije, ki so natančno razkrile oblikovanje ščitastih ognjenikov. Te so nato poiskali na posnetkih vesoljskih plovil, ki so proučevali Venero, in odkrili, da jih je bilo najmanj 37 nedavno aktivnih. Takšne strukture nastanejo, ko se staljena kamnina neeksplozivno dvigne skozi plašč in skorjo na površje. Tako so nastali Havaji. Na Zemlji je vulkanska aktivnost predvsem na stikih tektonskih plošč, Venera teh po dosedanjih ugotovitvah nima.