Gensko urejeni paradižnik z vitaminom D
Dva paradižnika na dan odženeta zdravnika stran. Tako pravijo britanski znanstveniki, ki so s sodobno gensko tehnologijo ustvarili paradižnik, obogaten z vitaminom D3. Vendar ...
Tudi slovenski strokovnjaki opozarjajo, da nam jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D, ki ima med drugim pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema, ohranjanju zdravih kosti in zob ter delovanju mišic. Njegova osnovna funkcija je preprečevanje rahitisa pri otrocih in osteomalacije pri odraslih, torej bolezni mehkih kosti, ter obnova kosti in mišic vse življenje.
Poleti se stanje izboljša. Vitamin D je edini vitamin, ki ga človeško telo lahko v zadostni količini biosintetizira, in sicer v koži pod vplivom ultravijolične svetlobe (UVB). Tako na splošno velja, da nam ga ne primanjkuje poleti, ko smo več na prostem, saj ga že pri krajši, 15-minutni izpostavljenosti kože na obrazu in rokah v delu dneva, ko je sonce najbolj visoko na nebu, telo tvori dovolj. Toda nekatere skupine ljudi se tudi poleti spoprijemajo s pomanjkanjem tega vitamina, to so starejši, nepokretni, bolni, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih. Jeseni in pozimi sončni žarki na Zemljo padajo pod preostrim kotom, žarki UVB, potrebni za sintezo vitamina D, pa se v atmosferi porazgubijo. In ključni viri so nato v hrani, zlasti v ribah, mesu in jajcih. Britanski znanstveniki bi radi seznamu dodati še paradižnik, ki bi ga torej brez zadržkov lahko uživali tudi vegetarijanci in vegani. »Rastline so večinoma reven vir vitamina D3, najboljši vir so ribe in mesni izdelki. Gobe so vir vitamina D2, ki pa je bistveno manj učinkovit od D3,« so zapisali v študiji.
S tehnologijo crispr-cas9 so paradižnikov genom uredili tako, da se v sadežu in listih nabere še več naravno prisotnega 7-dehidroholesterola (7-DHC), ki je sicer predvsem v listih, po tem posegu pa se bolj nabira tudi v plodovih. 7-DHC se pod vplivom ultravijolične svetlobe pretvori v vitamin D3, in v paradižnikih se je v eni uri pod vplivom UV-žarkov nakopičilo toliko vitamina D3, kot ga je v dveh srednje velikih jajcih ali v 28 gramih tunine, navajajo v študiji, objavljeni v reviji Nature Plants.
»To so kot molekularne škarje, s katerimi smo odstrigli majhen delček v genomu, da smo rastlino ustrezno izboljšali, kar smo naredili hitreje kot s tradicionalnim žlahtnjenjem in ne da bi v paradižnik vnesli DNK katere druge vrste,« je pojasnil Jie Li s Centra Johna Innesa v Norwichu. Ureditev genov ni vplivala na rast rastline in razvoj plodov, še navajajo v študiji.
Toda še kar nekaj vode bo preteklo, preden bo takšen paradižnik na trgovskih policah. Zdaj raziskovalci ugotavljajo, ali se v paradižniku tvori vitamin D tudi pod vplivom navadne sončne svetlobe. Glavni avtor raziskave Jie Li je poudaril, da bi dva takšna paradižnika zadostovala za osnovne dnevne potrebe po tem vitaminu. Dodal je, da imajo okus kot navadni paradižniki in tudi po videzu niso nič drugačni.
Nova pravila v Veliki Britaniji bodo dovoljevala določeno gensko urejanje rastlin, medtem ko je v EU to povsem prepovedano. Po brexitu se na Otoku želijo odmakniti od strogih evropskih pravil. Zakon ne bo dovoljeval genskega spreminjanja organizmov – to so organizmi, v katere so vneseni geni drugih organizmov, ampak bo dovoljeval le gensko urejanje, torej izločanje ali poudarjanje organizmu lastnih lastnosti. Kot poudarjajo raziskovalci, bi takšne spremembe, kot jih dosegajo z urejanjem, s selekcijo (v sicer precej daljšem obdobju) rastline dosegle tudi po naravni poti oziroma s tradicionalnimi metodami. Britanska vlada, ki zakon najprej uvaja le za rastline, upa, da bo gensko urejanje vodilo k rastlinam, bolj odpornim proti škodljivcem in boleznim in proti učinkom podnebnih sprememb. Upajo, da bodo tako povečali količino pridelane hrane. Gensko urejeni plodovi bi lahko bili na britanskih trgovskih policah že prihodnje leto.
