Iskanje poti v celice

Dr. Lea Rems raziskuje spremembe na celičnih membranah, igra pianino in s sinom sestavlja železnice.
Fotografija: Dr. Lea Rems je zaposlena v Laboratoriju za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Foto Osebni arhiv
Odpri galerijo
Dr. Lea Rems je zaposlena v Laboratoriju za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Foto Osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.


Najpogosteje uporabljam računalnik, za načrtovanje matema­tičnih modelov, izvajanje simulacij in obdelavo podatkov, najraje pa osciloskop – napravo, s katero merimo časovni potek električnih signalov. Predvsem ga rada uporabljam v povezavi z eksperimentalnim delom, ki ga opravljam na vzorcih bioloških celic.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?


Raziskujem, kako električno polje spreminja molekularno strukturo membran bioloških celic in kako spremembe vplivajo na biološki odziv celic, na primer na njihovo preživetje. Ko izpostavimo biološke celice kratkim visokonapetostnim električnim pulzom, opazimo pojav, ki ga imenujemo elektroporacija. Pri tem pojavu se začasno poveča prepustnost celičnih membran, kar omogoči, da v celice vnesemo zdravilne učinkovine ali pa iz njih pridobimo dragocene molekule.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?


Ne preveč. Izjema so sestanki in konference, ki se izvajajo skoraj izključno prek računalnika. Vendar pri tem vidim več prednosti kot slabosti. Poslušam lahko predavanja strokovnjakov kjerkoli na svetu, komunikacija s kolegi iz drugih držav ni več nič posebnega. Zdi se mi, da smo se na neki način zbližali. Seveda v nekaterih primerih pogrešam neposredno komunikacijo.
 

Zakaj imate radi znanost?


Ker je objektivna in temelji na meritvah, ne mnenjih. In ker ljudje, ki delajo v znanosti, znajo svoje mnenje oblikovati na podlagi preverljivih dejstev, ne predsodkov ali govoric.
 

Foto Shutterstock
Foto Shutterstock
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?


Elektroporacija se uporablja na več področjih v medicini in biotehnologiji, na primer pri zdravljenju raka, srčnih aritmij, pri genski terapiji in pri cepljenju z različnimi DNK- ali RNK-cepivi. Prav tako se uporablja v živilski industriji, na primer za hladno pasterizacijo sadnih sokov, za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese, pri pridelavi vina. Moje raziskave prinašajo novo znanje tudi o tem, kako se celice odzovejo na poškodbo (elektroporacija je namreč poškodba) in kako to poškodbo lahko popravijo.
 

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?


Znanost me je fascinirala od mladih nog, ampak sem jo zmeraj dojemala kot nekaj nedostopnega. Šele z začetkom doktorskega študija me je zadelo spoznanje, da sta znanost in raziskovanje lahko čisto običajna služba, ki sem jo začela tudi sama opravljati.
 

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?


Ker imam triletnega sina, trenutno poleg raziskovanja največ časa namenim konstruiranju železniških prog in igranju z vlaki. Če mi ostane kaj časa, se še vedno rada usedem za svoj pianino. Igranje klavirja je bilo namreč moja glavna obšolska dejavnost do študentskih let. Glasba (in nasploh umetnost) mi po eni strani pomeni orodje za izražanje čustev in ustvarjalnosti in po drugi orodje za samorefleksijo in krepitev samodiscipline. Glasba je odlična protiutež znanstvenemu delu, obenem pa mi pomaga biti boljša znanstvenica.
 

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?


Iskrenost do sebe in drugih, glede kakovosti rezultatov, svojih sposobnosti in omejitev, sposobnosti merilne opreme, pristranskosti, napak, kreativnosti svojih idej in idej drugih, prispevka drugih ljudi pri pridobljenih rezultatih.
 

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?


Da, definitivno bi bila to izjemna izkušnja, po kateri bi na življenje gledala z drugačnimi očmi.
 

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?


Vse bo odvisno od financiranja, saj je razvoj vsake metode dolgotrajen. Razvoj fuzijskega reaktorja je zahteval že tri desetletja multinacionalno koordiniranih raziskav, podprtih z več deset milijardami evrov, pa smo še vedno kvečjemu na pol poti.
 

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?


Pri vrhu se zagotovo znajde vsestranski Claude Shannon, oče informacijske teorije, ker je bil tako teoretik kot praktik. In izjemna Marie Skłodowska Curie, ki je med drugim ni bilo strah s svojim znanjem pomagati ranjenim vojakom med prvo svetovno vojno. Drugače pa s komerkoli, ki je prizemljen, ima širok pogled na svet, je sposoben spremeniti svoje mnenje, ko vidi nova dejstva, in stoji za svojim mnenjem, tudi ko ga drugi ne sprejemajo.
 

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?


Knjigo Behave: The Biology of Humans at Our Best and Worst, v kateri Robert Sapolsky razlaga ozadje za človeškimi vzorci obnašanja. Priporočam tudi dokumentarce o vplivu agrikulture in naše kulture prehranjevanja na okolje. V povezavi s tem je zanimiva knjiga ​The One Straw Revolution Masanobuja Fukuoke. Za splošne novice s področja znanosti pa Nature Briefing in novice v sklopu revije Lexa Fridmana, ki pogosto gosti zanimive znanstvenike.
 

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?


Elektroporacija se uporablja tudi pri pripravi ocvrtega krompirčka, ker naredi strukturo krompirjevega tkiva bolj mehko in fleksibilno in ker zmanjša potrebno količino olja pri cvrtju. Če vidite krompirček, ki je sumljivo fleksibilen, je bil verjetno elektroporiran.

Preberite še:

Komentarji: