»Da lahko živalske vrste ohranjamo, jih moramo poznati. Vedeti moramo, kje in kako živijo,« je poudaril biolog Primož Presetnik, ko je v jami Bilpa 3 na Kočevskem zbiral ostanke različnih netopirjev. Ti so v dolenjskih jamah pogosti, vendar so podatki za posamezne jame pomanjkljivi, je povedal strokovnjak s Centra za kartografijo favne in flore.

V okolici vasi Spodnja Bilpa, natančneje ob izviru Bilpe, ki se izliva v bližnjo Kolpo, je šest znanih jam. Tri so enostavno dostopne, vhod v Bilpo 3 pa je dobrih 25 metrov nad tlemi, še nekaj metrov višje je vhod v jamo s številko šest, daljša jama se skriva tudi za samim izvirom, vendar je dostopna le potapljačem. Približno 45 metrov jame Bilpa 3 so že leta 1941 raziskali člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana, kasneje so jamarji Društva za raziskovanje jam Kočevje odkopali jamski prehod in našli nadaljevanje, skupno je zdaj jama dolga dobrih 130 metrov. Na vhodnem delu, s katerega se odpira čudovit razgled na Kolpo, so vidni sledovi nekdanjih močnih vodnih tokov, v notranjosti pa je jama, v kateri je bilo ob našem obisku okoli 12 stopinj Celzija, medtem ko je bilo zunaj krepko pod ničlo, lepo zasigana. Jama je tudi bivališče različnih jamskih živali in netopirjev.

Za prezimovališče, ko netopirji hibernirajo, si jo je, kakor smo lahko opazili, izbral le en mali podkovnjak. V Sloveniji živi 34 vrst netopirjev, dobra polovica se jih zateka v jame, ki jih uporabljajo kot prostor za zimsko spanje, spomladi in jeseni jih izberejo za dnevno ali prehodno prebivališče, poleti v njih oblikujejo porodniške kolonije, jeseni pa so jame zanje paritveno prebivališče.

»Glavnina netopirjev je v Bilpi 3 skoncentrirana na vhodne dele, kjer se zadržujejo poleti. Najverjetneje se oblikujejo porodniške skupine, vendar bi morali to potrditi še z obiskom jame poleti,« je pojasnila Aja Zamolo iz omenjenega centra, katerega cilj je zbiranje, organiziranje in posredovanje podatkov in informacij o razširjenosti rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji. »Notranji deli jame so precej toplejši, le na prehodu smo našli malega podkovnjaka. Verjetno je za netopirje jama kot prezimovališče že pretopla, se pa to spreminja. V toplejših zimah se denimo mali podkovnjaki, ko spanje še ni ustaljeno, tudi premikajo, da najdejo temperaturno ustrezno mesto v jami,« je nadaljevala.

Različne vrste v isti jami

Tako sta biologa iskala predvsem kostne ostanke netopirjev. »Našli smo koščice navadnih netopirjev, velikih podkovnjakov, ki jih prepoznamo po daljši zelo ukrivljeni podlaktni kosti, in južnih podkovnjakov, ki so sicer podobni velikim podkovnjakom, a so za kak centimeter krajši, pa tudi nadlaktnici navadnih mračnikov, ki jih redko zaznamo v jamah. Prav tako smo našli enega živega malega podkovnjaka,« je naštel Presetnik. Dodal je, da ni nenavadno, da več vrst živi skupaj, niso pa te lokacije pogoste. »Več vrst netopirjev se zadržuje v Škocjanskih jamah, pa v več dolenjskih jamah, denimo v Klevevški in Rivčji jami.« Z analizo koščic bodo dobili vsaj približno oceno, kateri netopirji so pogostejši v Bilpi 3, do zdaj so obstajali le podatki izpred več kot dvajset let, ki jih je pridobil biolog Andrej Hudoklin, je še pojasnil Primož Presetnik.

Vseh 34 vrst netopirjev, ki živijo pri nas, je zavarovanih. »Vsaka vrsta ima svoj način življenja in zato so različno ogrožene. Najbolj so ogrožene tiste, ki živijo v bližini ljudi, na podstrešjih starih stavb, gradov, cerkva. Ob prenovah lahko netopirjem (nehote) preprečimo vstop v njihovo prebivališče ali pa je izbran napačen čas obnove, denimo takrat, ko bi morali imeti mladiče. Njihovo razmnoževanje je počasno, imajo enega mladiča na leto, in če jim uničimo eno samo kotišče, je to lahko zelo škodljivo za populacijo,« je razložil biolog in poudaril, da se vsekakor moramo potruditi, da jih ohranimo. »Netopirji so del našega okolja, naseljujejo objekte naravne in kulturne dediščine. V ekosistemu imajo pomembno vlogo. Prehranjujejo se z žuželkami, tako da nam, s človeškega vidika, pomagajo, da je manj škodljivcev. Konec koncev pa je nesmiselno in nemoralno, da bi namerno škodovali bitjem, ki so bila tu že dolgo pred nami.«

Zaradi spreminjanja podnebja so zime vse bolj mile, kako to vpliva na netopirje, še ni dobro raziskano. »Vpliv pričakujemo, saj temperatura v jami odraža povprečno temperaturo v okolici, in če se višajo zunanje temperature, bodo višje tudi v jami. Na dinamiko netopirjev bo to zagotovo vplivalo, verjetno se bo spremenil izbor mest, kjer bodo prezimovali,« je še pojasnila Aja Zamolo.

Jamski hrošči in rakci

Raziskovalno-jamarski akciji se je pridružil tudi dr. Teo Delić z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki pa je iskal precej manjše jamske prebivalce, predvsem nevretenčarje. »Slovenija je kot del Dinarskega gorstva biotsko zelo bogata in kar nekaj jam v tukajšnji okolici je znanih po pestri vodni jamski favni, torej po rakcih iz različnih skupin, v več jamah na območju pa živi več vrst hroščev, vendar so za Bilpe podatki skopi,« je pojasnil in dodal, da je med drugim našel jamsko postranico, ki spada med rake, katerih različne vrste so velike od le nekaj milimetrov do štirih centimetrov. »Pobral sem tudi dvorepko in hrošče. Tu so se skoncentrirali, ker je na tleh ostanek iztrebka, verjetno od kune ali polha. Jame so v primerjavi s površino revne s hranili in jamske živali izkoristijo vse, kar jim pade pred vrata,« je povedal.

Podatke o jamskih živalih imamo sicer le za nekaj več kot tisoč jam, pri nas pa jih je registriranih že več kot 14.500, je spomnil. »Z jamsko biologijo se lahko ukvarjamo na različnih ravneh. Če ostanemo pri vrstah, ki jih vidimo s prostim očesom, lahko rečem, da smo že dosegli stopnjo, ko je odkritij novih vrst vse manj, dokler seveda ne uporabimo genetskih raziskav. Če govorimo o mikroskopskih vrstah, tu pa je delo neskončno,« je razložil Delić.

Jamska oziroma podzemna favna je lahko ogrožena zaradi različnih regionalnih razlogov, kot so infrastrukturna dela, od vrtanja predorov do zajezitev na rekah. »Zelo ogrožajoči so lokalni dogodki, denimo izlitja nevarnih snovi, odtoki z odlagališč ali onesnaženja jam. Problematičen je tudi lov na jamske hrošče za zbirateljske namene.« Poudaril je še, da je velik del sveta, tudi Slovenija, odvisen od pitne vode, ki prihaja iz podzemlja. Nekatere podzemne vodne živali bi lahko bile dobri indikatorji kakovosti te vode, nekatere pa imajo tudi vlogo pri samem čiščenju.