Neomejen dostop | že od 9,99€
Lastnike mačk, ki poznajo skrivnostno in neodvisno naravo svojih ljubljenčkov, verjetno ne bo presenetila znanstvena ugotovitev, da je bil postopek njihove udomačitve razmeroma nekonvencionalen v primerjavi z drugimi živalmi.
»Mačke so po svoje zelo posebne, ker so se zelo prilagodile ljudem, ne da bi pri tem spremenile svojo naravo,« pojasnjuje dr. Claudio Ottoni, paleogenetik z Univerze v Rimu Tor Vergata. »Divja in udomačena mačka sta si celo fizično zelo podobni. Mačke so bile zelo uspešne z evolucijskega vidika in so se zelo dobro prilagodile človeškemu okolju, kar je izjemno zanimivo.«
Dr. Ottoni, ki uporablja starodavno DNK kot sredstvo za rekonstrukcijo preteklosti človeških in živalskih populacij, vodi mednarodni raziskovalni projekt Felix, ki ga financira EU. Z njim želi dodatno pojasniti zgodovino odnosa med mačkami in ljudmi.
Raziskovalna ekipa projekta Felix, v kateri so vodilni strokovnjaki s področja paleontologije, arheozoologije in molekularne biologije iz muzejev in akademskih ustanov po vsej Evropi, analizira več kot 1300 arheoloških vzorcev mačk, ki so jih pridobili iz nekaterih najpomembnejših muzejskih zbirk. Vzorci so z več kot 80 arheoloških najdišč v Evropi, Afriki in jugozahodni Aziji, segajo pa od 10.000 let pred našim štetjem do 18. stoletja. S tem, ko raziskovalci pridobivajo genetske podatke iz teh starodavnih ostankov mačk, želijo rekonstruirati edinstvene biološke in okoljske vplive, ki so določili postopek udomačitve mačk, ter odkriti, kdaj so se udomačene mačke pojavile na različnih krajih po svetu.
Raziskovalci delajo v posebnih prostorih, da bi zmanjšali tveganje kontaminacije DNK. V teh prostorih ostanke mačk testirajo z najnovejšimi tehnikami molekularne biologije, ki jim omogočajo, da pridobijo genetske informacije in jih analizirajo. Majhne koščke kosti in zob spremenijo v nekaj miligramov prahu, iz katerega pridobijo DNK, ki jo pretvorijo v »genomske knjižnice« – zbirko delčkov DNK, ki se prekrivajo in skupaj sestavljajo celotno genomsko DNK določenega organizma.
Genetske informacije nato pridobijo z napredno tehnologijo za sekvenciranje genov. Pri tem je raziskovalcem v pomoč tudi računalniška infrastruktura ustanove Cineca, ene največjih raziskovalnih ustanov v Evropi, ki spada med najmočnejše ponudnike storitev visokozmogljivega računalništva na svetu.
Ta napredna tehnologija raziskovalcem omogoča, da biološke sisteme raziskujejo na stopnji, ki prej ni bila mogoča. Prav tako bo olajšala odkrivanje vzorcev genetskih mutacij skozi čas, ki kažejo različne stopnje v postopku udomačitve mačk. »Tako lahko izvemo, ali je stara kost pripadala na primer evropski, afriški ali bližnjevzhodni divji mački, ki je prednica sodobnih udomačenih mačk,« pojasnjuje dr. Ottoni.
Raziskovalci uporabljajo tudi visokozmogljive tehnike, ki temeljijo na kemični analizi kolagena, beljakovine v kosteh, da bi preučili, kako se je način prehranjevanja mačk spreminjal skozi čas. Z odgovorom na vprašanje, kdaj so na primer mačke začele jesti ribe, ker so jih ribiči hranili z ostanki svojega ulova, bi si lažje ustvariti sliko, kako je potekala udomačitev.
Znanstveniki so zaradi razširjene ikonografije mačk in odkritja mumificiranih mačk, ki so bile narejene kot daritev bogovom, dolgo časa na splošno verjeli, da se je njihova udomačitev začela v antičnem Egiptu. Toda leta 2004 je odkritje antičnega groba mladeniča in njegove mačke na Cipru, v neolitski vasi Shillourokambos, pokazalo, da so bile mačke verjetno udomačene že pred 11.000 leti.
Dr. Ottoni in njegovi sodelavci želijo z analizo DNK razjasniti to skrivnost. Trenutni rezultati namigujejo, da se je vez med evropsko udomačeno mačko in ljudmi začela v severni Afriki, mačke pa so verjetno potovale v Evropo z Rimljani, ki so trgovali po Sredozemlju.
»Če se je vse začelo pred približno 10.000 leti, bi lahko pričakovali, da so bile mačke pripeljane v Evropo kmalu zatem, kakor smo ugotovili za prašiče in druge domače živali. Toda naša analiza DNK je pokazala, da so bile mačke v Evropi še vedno divje mačke in da nobena genetsko ni izvirala iz udomačene vrste mačk, to pri mačkah opazimo mnogo kasneje, pred približno 2500 leti,« pravi dr. Ottoni.
Odgovor na vprašanje, kako sta bili ti središči udomačitve mačk povezani, bomo lahko dobili šele, ko bodo dokončane analize genoma starodavne mačke. To je zasnova, ki vključuje vse informacije o rasti, razvoju in delovanju organizma.
V zadnjih dveh letih raziskave bodo raziskovalci natančno analizirali genetske skrivnosti njihove velike zbirke egipčanskih mačjih mumij. Radi bi primerjali DNK teh mačk z DNK sodobnih udomačenih mačk in tudi s pradavnimi ostanki mačk, ki so bili v Evropi že analizirani.
Raziskovalna ekipa bo preučila egipčanske mačje mumije, ki jih je dobila iz različnih zbirk po Evropi, med drugim iz prirodoslovnih muzejev na Dunaju, v Londonu, Varšavi in Lyonu.
Profesor Wim Van Neer, arheozoolog, ki dela za Kraljevi belgijski inštitut za naravoslovje v Bruslju, tesno sodeluje v tem delu raziskave. Osebno je izkopal mačje mumije v Egiptu in ima praktične izkušnje, ki dodatno bogatijo njegovo raziskovanje.
»Ko sem izkopal šest popolnih mačjih okostnjakov v 6000 let stari egipčanski grobnici, sem lahko pokazal, da so bile te živali sicer krotke, a še ne povsem udomačene. Te najdbe segajo v čas več kot 2000 let pred najstarejšimi dokazi o udomačenih mačkah v faraonskem Egiptu. Še vedno se sprašujem, ali so ti zgodnji poskusi obvladovanja mačk pripeljali do njihove udomačitve,« razlaga.
Eden izmed izzivov, s katerimi se srečujejo raziskovalci, je škoda, ki je morda nastala na DNK v postopku mumificiranja. Profesor Van Neer upa, da bo napredna tehnologija sekvenciranja, ki jim je zdaj na voljo, pomagala premagati to morebitno oviro in razkrila dodatne podrobnosti neverjetnega popotovanja udomačene mačke od neukročenosti do poležavanja na kavču. »Opažam, kako zelo si ljudje želijo izvedeti več o svojih mačkah. Ta projekt nam pomaga razumeti, kako in kje se je začel odnos med ljudmi in mačkami,« pojasnjuje dr. Ottoni.
----------------
Raziskave, omenjene v članku, je financiral Evropski raziskovalni svet. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji