Trump nam lahko ugasne internet, kaj lahko sploh stori Evropa?

Geopolitična igra, ki se je začela s trgovinsko vojno Donalda Trumpa, se zaostruje, Evropejci pa se zbujajo ob spoznanju, da so leta pretiranega zanašanja na peščico ameriških tehnoloških podjetij Washingtonu dala zmagovalne karte, poroča Politico. Ta usodna ranljivost izvira iz skoraj popolne odvisnosti Evrope od ameriških ponudnikov računalništva v oblaku.

Oblak je življenjska sila sodobnega interneta. Poganja vse, od elektronske pošte in pretakanja videoposnetkov do industrijske obdelave podatkov in vladnih komunikacij. Zgolj trije ameriški velikani, Amazon, Microsoft in Google, obvladujejo več kot dve tretjini evropskega trga, kar postavlja spletni obstoj stare celine v roke podjetij, ki so tesno povezana z ameriško administracijo.

Zagovorniki suverenosti v Evropi že dolgo opozarjajo, da ameriška zakonodaja, kot je »CLOUD Act«, omogoča ameriškim obveščevalnim agencijam dostop do občutljivih podatkov Evropejcev, ki so shranjeni na strežnikih v lasti ZDA, ne glede na njihovo fizično lokacijo. Zdaj, v političnem okolju, kjer ameriški predsednik hitro spreminja zakone, pa to utemeljeno vzbuja strah, da bi lahko ZDA svojo tehnološko prevlado uporabile kot orožje za izvajanje pritiska na tujino.

Zgolj trije ameriški velikani, Amazon, Microsoft in Google, obvladujejo več kot dve tretjini evropskega trga. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters

»Trump resnično sovraži Evropo. Misli, da je celoten namen EU, da uniči Ameriko,« je za Politico dejal Zach Meyers, direktor raziskav na bruseljskem think-tanku Cerre. »Ideja, da bi lahko ukazal izklop ali storil kaj drugega, kar bi resno škodilo gospodarskim interesom, ni več tako neverjetna, kot se je morda slišalo pred šestimi meseci.«

Incident, ki je sprožil alarm

Teoretični strahovi so postali otipljiva resničnost z incidentom, v katerega je bil vpleten glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. Potem ko je Washington proti njemu uvedel sankcije zaradi izdanih nalogov za prijetje visokih izraelskih uradnikov, je Khan po poročanju tiskovne agencije AP izgubil dostop do svojega elektronskega poštnega predala, ki ga je gostil Microsoft.

Microsoft je sicer obtožbe zanikal. Predsednik podjetja Brad Smith je dejal, da njihova dejanja »na noben način niso vključevala prenehanja nudenja storitev Mednarodnemu kazenskemu sodišču«. Tiskovni predstavnik je pojasnil, da so bili s sodiščem v stiku »skozi celoten proces, ki je privedel do odklopa sankcioniranega uradnika od Microsoftovih storitev«. Kljub temu je incident sprožil val ogorčenja in strahu po Evropi.

Microsoft je obljubil, da se bo na sodišču boril proti vsakršnemu ukazu za prekinitev storitev v Evropi. FOTO: Gonzalo Fuentes/Reuters

»Seveda morajo ameriška podjetja upoštevati ameriško zakonodajo,« je zapisala finska evropska poslanka in nekdanja glavna lobistka Mete v Bruslju Aura Salla. »Za Evropejce to pomeni, da ne moremo zaupati zanesljivosti in varnosti operacijskih sistemov ameriških podjetij,« je dodala. Incident je okrepil pozive k pravi evropski tehnološki alternativi. »Postalo je jasno, da Evropa ne sme biti odvisna od nobene zunanje sile, ki ima možnost, da izklopi stikalo,« je za Politico povedala Francesca Bria, profesorica za inovacije na University College London.

Evropski načrti za digitalno suverenost

Prizadevanja Evrope, da bi se rešila iz objema ameriškega oblaka, so precej jalova. Zmanjšanje tehnološke prevlade ZDA ne bo ne lahko ne poceni. Kot je dejal nekdanji nemški finančni minister Jörg Kukies, »na žalost preprosto ni zadostnih alternativ  ameriški digitalni industriji«.

Med prizadevanji je omembe vredna industrijska pobuda, imenovana »EuroStack«, ki predvideva naložbo v višini 300 milijard evrov. Njen cilj je, kot piše Politico, da bi Evropa postala samozadostna na področju digitalne infrastrukture, vse do programske opreme. Gibanje poziva k trem ciljem: »Kupuj evropsko«, »Prodajaj evropsko« in »Financiraj evropsko«. To vključuje dajanje prednosti podjetjem iz EU pri javnih naročilih in ustanovitev sklada za podporo domači tehnologiji. Kritiki, kot je ameriška trgovinska skupina Chamber of Progress, opozarjajo, da bi lahko stroški takšnega projekta presegli pet bilijonov evrov.

Obstajajo resnični strahovi, da bi lahko ZDA svojo tehnološko prevlado uporabile kot orožje. FOTO: AFP

V Bruslju je medtem že več mesecev v pripravi pobuda za vzpostavitev novega certifikata za kibernetsko varnost storitev v oblaku. Ta certifikat bi lahko vključeval najvišjo raven zaščite, ki bi zagotavljala imuniteto pred tujo zakonodajo, kot je ameriški »CLOUD Act«, kar bi dejansko omejilo ameriške tehnološke velikane.

Vendar je pobuda po poročanju Politica obstala v slepi ulici zaradi močnega lobiranja ZDA in notranjih delitev med državami članicami EU. Francija je glasna zagovornica močnejših varnostnih zahtev, medtem ko je Nizozemska, ki se močno zanaša na ameriško tehnologijo, temu nasprotovala, a se njeno stališče po incidentu z Mednarodnim kazenskim sodiščem počasi spreminja.

Medtem so se odzvali tudi tehnološki velikani. Microsoft je obljubil, da bo v pogodbe z evropskimi vladami dodal zavezujočo klavzulo, s katero se bo zavezal, da se bo na sodišču boril proti vsakršnemu ukazu za prekinitev storitev. Tudi Amazon je napovedal novo upravljavsko strukturo za svojo »suvereno ponudbo« v Evropi, da bi zagotovil neodvisno delovanje. Vendar ostaja vprašanje, kot je za Politico izpostavila ekonomistka Cristina Caffarra, »kako verodostojno je, da se lahko podjetja z najboljšimi nameni uprejo svojemu predsedniku, če se politična razmerja zaostrijo«.

Evropa se je tako znašla v primežu, saj je njena odvisnost od ZDA postala očitna grožnja, pot do digitalne suverenosti pa je dolga, draga in politično zapletena.