Evropa s 70 milijardami v tehnološki boj z ZDA

Evropska investicijska banka je napovedala zagon obsežne nove pobude, s katero namerava do leta 2027 v evropska tehnološka podjetja in inovatorje vložiti 70 milijard evrov. S tem finančnim paketom želi banka odpraviti vlagateljsko vrzel med Evropo in Združenimi državami Amerike ter spodbuditi tudi zasebne vlagatelje k sodelovanju pri projektih, kar bi lahko skupno sprostilo do 250 milijard evrov naložb v evropski tehnološki sektor.

Cilj je ambiciozen: podpreti evropske ideje na poti od zasnove do morebitne prve javne ponudbe delnic (IPO) in tako okrepiti tehnološko suverenost stare celine.

»To je največji program doslej, namenjen izključno podpori evropskih inovacij in tehnološkega vodstva,« je za nemški poslovni časnik Handelsblatt poudarila predsednica skupine EIB Nadia Calviño. Osrednji del te strategije bo nova platforma TechEU, ki naj bi zaživela še letos.

Zasnovana je kot nekakšna enotna vstopna točka, kjer bodo lahko raziskovalci in podjetja na enem mestu našli vse potrebne informacije in oddali vloge za financiranje. Calviñova obljublja, da bo podpora Evropske unije postala »obsežnejša, hitrejša in enostavnejša.« EIB bo pri tem tesno sodelovala z Evropsko komisijo, k sodelovanju pa se lahko pridružijo tudi nacionalne promocijske banke, kot je na primer nemška KfW.

Nova pobuda vključuje tudi podporo pri »izhodih« ustanoviteljev podjetij in vlagateljev tveganega kapitala. Pogosto se namreč dogaja, da ti svoje obetavne deleže prodajo ameriškim vlagateljem, ki imajo na voljo večja sredstva. V prihodnje bi lahko EIB pomagala evropskim podjetjem pri prevzemih perspektivnih startupov in tako preprečila odliv tehnologij iz Evrope. Celoten načrt mora sicer potrditi še svet guvernerjev banke, ki ga sestavljajo finančni ministri 27 držav članic EU. Predsednica Calviño je ministrom svoje videnje predstavila na srečanju v Bruslju in upa na pozitivno odločitev že junija letos.

Evropa kot magnet za talente in kapital?

Calviño vidi priložnost za Evropo tudi v trenutni gospodarski politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa in negotovosti, ki jo ta povzroča. »Trenutne razmere v Združenih državah ustvarjajo priložnost za Evropo, da privabi talente, naložbe in kapital,« je dejala. »Zaznavamo močno zanimanje mednarodnih vlagateljev za Evropo.«

Nova pobuda vključuje tudi podporo pri »izhodih« ustanoviteljev podjetij in vlagateljev tveganega kapitala. Pogosto se namreč dogaja, da ti svoje obetavne deleže prodajo ameriškim vlagateljem, ki imajo na voljo večja sredstva.  FOTO: Eric Vidal/Reuters

To mnenje posredno potrjujejo tudi opozorila iz ZDA. V zadnjih tednih in mesecih je namreč ameriška administracija občutno zmanjšala sredstva za raziskave na uglednih institucijah, kot sta elitni univerzi Harvard in Columbia. Ameriški raziskovalci že svarijo pred begom možganov, saj vodilni znanstveniki zapuščajo državo. Nekdanji predsednik Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) Leo Rafael Reif je v reviji Foreign Affairs zapisal, da se zdi, kot da je Trumpova administracija odločena uničiti eno največjih prednosti ZDA. Nedavni rezi v univerzitetno financiranje po njegovem mnenju tvegajo »izsušitev ključnega vira novih idej za industrijo in vojsko.«

V tem geopolitičnem okolju Calviñova poudarja, da je Evropa »svetilnik stabilnosti, jasnosti in zaupanja,« kar vlagatelji iščejo. EIB je tudi edina multilateralna razvojna banka, katere delničarji so izključno države članice EU. »Ne soočamo se z enakimi negotovostmi kot druge multilateralne razvojne banke,« pravi, kar krepi mednarodno vlogo EIB. Banka je lani za različne projekte posodila 89 milijard evrov, letos pa načrtuje za 95 milijard evrov posojil.

Od konservativnosti k večjemu tveganju za prebojne inovacije

EIB ni le posojilodajalec; preko Evropskega investicijskega sklada (EIF), ki je del skupine EIB, prevzema tudi lastniške deleže v podjetjih in velja za največjega evropskega financerja tveganega kapitala ter največjega ponudnika dolžniškega tveganega kapitala. Nova platforma TechEU naj bi povezala različne obstoječe programe financiranja EU za raziskovalce in startupe, kar pomeni, da bo vsak projekt ocenjen le enkrat.

»To je največji program doslej, namenjen izključno podpori evropskih inovacij in tehnološkega vodstva,« je za nemški poslovni časnik Handelsblatt poudarila predsednica skupine EIB Nadia Calviño. FOTO: Javier Soriano/AFP

Vendar pa vidna vloga EIB na področju tveganega kapitala po mnenju nekaterih kaže tudi na nerazvitost evropskih zasebnih kapitalskih trgov. Calviñova pravi, da nova pobuda cilja prav na spodbujanje zasebnega ekosistema tveganega kapitala v Evropi, z upanjem, da evropskim startupom sčasoma ne bo več treba odhajati v ZDA po kapital, ko bodo potrebovali finaciranje za rast lastnega podjetja.

Kljub temu se EIB sooča tudi s kritikami, da je pri svojih naložbah prepogosto preveč konservativna. Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in posebni svetovalec EU Mario Draghi je v svojem lanskem poročilu o konkurenčnosti EU pozval banko, naj prevzame več tveganja za spodbujanje prebojnih inovacij. Calviñova odgovarja, da je EIB že postala bolj pripravljena tvegati in da namerava to pot nadaljevati s programom TechEU, s katerim naj bi vsako leto podprli dodatnih tisoč »EU prvakov« in inovatorjev. Hkrati pa mora EIB ohraniti svojo kreditno oceno AAA, ki ji omogoča ugodno zadolževanje na kapitalskih trgih in prenos teh sredstev do podjetij.

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in posebni svetovalec EU Mario Draghi je v svojem lanskem poročilu o konkurenčnosti EU pozval banko, naj prevzame več tveganja za spodbujanje prebojnih inovacij. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Predsednica EIB obljublja tudi zmanjšanje birokracije, s ciljem, da bi odločitve o vlogah za financiranje tveganega kapitala sprejeli v šestih mesecih, kar je bistveno hitreje od trenutnih 18 mesecev. »To bi pomenilo prelomnico,« poudarja Calviñova, saj se tehnološki sektor pogosto pritožuje nad predolgimi odzivnimi časi. Hitrost odločanja je namreč za startupe, ki se borijo s časom in konkurenco, pogosto ključnega pomena za preživetje.

Obrambni sektor kot nov motor inovacij

Dodaten pospešek inovacijam bi lahko dal tudi obrambni sektor. EIB je nedavno uvrstila obrambo med svoje ključne strateške prioritete in zdaj financira tudi izključno vojaške projekte. »Naložbe v varnost in obrambo lahko zagotovo pripomorejo k tehnološki agendi,« je dejala Calviño. Banka ima na tem področju že v pripravi 22 projektov, med drugim podpira proizvajalce brezpilotnih letalnikov in vesoljska podjetja ter več skladov tveganega kapitala, osredotočenih na obrambo.

Dodaten pospešek inovacijam bi lahko dal tudi obrambni sektor.  FOTO: Tingshu Wang/Reuters

Po mnenju Nadie Calviño ima Evropa že skoraj vse potrebno za odpravo tehnološke vrzeli z ZDA: »Evropa ima zelo velik trg s 450 milijoni prebivalcev, odlične univerze, odlične raziskovalne centre in podjetja ter sijajne startup ekosisteme. Z globljimi in večjimi kapitalskimi trgi lahko zagotovimo, da se tehnologije in startupi, rojeni v Evropski uniji, lahko financirajo in rastejo v Evropi.« Uresničitev te vizije bo odvisna od uspešne implementacije novega, 70-milijardnega programa, ki čaka na dokončno potrditev evropskih finančnih ministrov.