Bomo zaradi vojne v Iranu plačevali tudi več kot dva evra za liter goriva?

Po ameriških napadih na iranske jedrske objekte so cene nafte poskočile na najvišjo raven v zadnjih petih mesecih. Analitiki svarijo, da bi lahko iransko maščevanje z zaprtjem Hormuške ožine povzročilo globalni naftni šok, katerega posledice bi močno občutili tudi v Evropi in Sloveniji, kjer bi cene goriv lahko presegle vse dosedanje rekorde.

Napetosti na Bližnjem vzhodu so po odločitvi Združenih držav Amerike, da se pridružijo Izraelu v napadih na iranske jedrske objekte, dosegle vrelišče. Svetovni trgi so se nemudoma odzvali. Cene nafte so v ponedeljek poskočile na najvišjo raven po januarju, poroča tiskovna agencija Reuters, saj se krepijo skrbi glede motenj v dobavi. V središču teh skrbi je Hormuška ožina, ozek preliv med Omanom in Iranom, ki ga Teheran zdaj grozi zapreti. Takšna poteza bi imela katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.

Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna

Hormuška ožina je eden najpomembnejših in strateško ključnih prelivov na svetu. Kot pojasnjuje Guardian, skozi to ozko pot, ki je na najožjem delu široka le 33 kilometrov, vsak dan steče več kot petina celotne svetovne porabe nafte. To po podatkih analitskega podjetja Vortex znaša med 17,8 in 20,8 milijona sodov surove nafte in goriv na dan.

Slovenija bi posledice občutila neposredno in konkretno kot neto uvoznica energentov. FOTO: Hamad I Mohammed/Reuters

Skozi ožino potuje večina izvoza ključnih članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), kot so Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Kuvajt, Irak in tudi Iran. Glavna destinacija te nafte je Azija, predvsem Kitajska, ki po poročanju Guardiana kupi skoraj 90 odstotkov celotnega iranskega izvoza nafte. Pomen ožine za globalno stabilnost je tako velik, da ima ameriška Peta flota, ki je zasidrana v Bahrajnu, nalogo varovanja komercialnega ladijskega prometa na tem območju.

Finančna analiza in mračni scenariji

Finančni analitiki že svarijo pred dramatičnimi posledicami morebitnega zaprtja ožine. Pri investicijski banki Goldman Sachs so, kot poroča Reuters, v nedeljski analizi opozorili na izjemna tveganja za globalno energetsko oskrbo. Njihove ocene predvidevajo več scenarijev:

- Če bi se pretok nafte skozi ožino za en mesec zmanjšal za polovico in nato ostal zmanjšan za deset odstotkov v naslednjih enajstih mesecih, bi cena surove nafte brent lahko za kratek čas dosegla vrh pri 110 dolarjih za sod.

- Če bi se iranska proizvodnja zmanjšala za 1,75 milijona sodov na dan, bi cena brenta lahko dosegla vrh pri 90 dolarjih za sod.

Svet z zadržanim dihom spremlja dogajanje, od katerega je odvisno svetovno gospodarstvo. FOTO: Kevin Mohatt/Reuters

Tudi drugi analitiki so pesimistični. Andy Lipow, predsednik Lipow Oil Associates, je za Yahoo Finance dejal, da bi »zlahka videli ceno nafte pri stotih dolarjih«, če bi bil izvoz moten. Analitiki pri banki JPMorgan so šli še dlje. Po njihovem »najhujšem scenariju«, ki predvideva popolno zaprtje ožine, bi se cene nafte lahko povzpele na 120 do 130 dolarjev za sod.

Katastrofa za Evropo in posledice za Slovenijo

Morebitno zaprtje ožine bi bilo po besedah varnostnega strokovnjaka in nekdanjega francoskega obveščevalca Clauda Moniqueta, ki ga navaja Euronews, »katastrofa za Evropo«. Stari celini namreč grozi večplastna kriza.

Prva in najbolj očitna posledica bi bila grožnja energetski varnosti. Evropa uvaža znatne količine nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz zalivskih držav, kot so Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati, katerih izvoz potuje skozi Hormuško ožino. Blokada bi povzročila takojšnje pomanjkanje in dvig cen. Goldman Sachs napoveduje, da bi se cena evropskega zemeljskega plina (TTF) lahko približala 74 evrom na megavatno uro.

Skozi to ozko pot, široko le 33 kilometrov, vsak dan steče več kot petina svetovne porabe nafte. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

To bi sprožilo velik gospodarski šok. Nenaden dvig cen energentov bi povečal inflacijo in stroške poslovanja v celotni Evropi. Prizadeti bi bili predvsem sektorji, kot so proizvodnja, transport in kmetijstvo. Poleg tega bi motnje vplivale na celotno globalno ladijsko verigo, kar bi povzročilo zamude pri uvozu surovin, elektronike in drugega potrošniškega blaga v Evropo.

Kaj to pomeni za cene goriv v Sloveniji?

Slovenija kot neto uvoznica energentov in del enotnega evropskega trga bi posledice občutila neposredno in konkretno. Cene naftnih derivatov so neposredno vezane na cene na svetovnih borzah in na cene v Sredozemlju. Če bi se uresničil scenarij banke JPMorgan in bi cena surove nafte poskočila s trenutnih približno 80 dolarjev na 120 ali 130 dolarjev za sod, bi to pomenilo več kot 50-odstotno podražitev surovine.

Takšen skok bi se neizogibno prelil na bencinske črpalke. Analitik Andy Lipow za Yahoo Finance napoveduje, da bi se v ZDA v takem primeru bencin podražil za 1,25 dolarja na galono. Če to analogijo prenesemo v Evropo, bi to pomenilo zvišanje maloprodajnih cen za približno 30 do 40 centov na liter. To bi ceno litra bencina in dizla v Sloveniji zanesljivo potisnilo krepko čez dva evra, kar bi bil nov zgodovinski rekord in hud udarec za gospodarstvo ter življenjski standard prebivalcev.

Trump spet glasno razmišljal: Naredimo Iran spet velik FOTO: Alex Kent/AFP

Če bi se uresničil najbolj črn scenarij banke JPMorgan, bi glede na trenutne maloprodajne cene v Sloveniji bencin stal 2,348 evra za liter, dizel pa bil še dobra dva centa dražji. Maloprodajna cena bi se povzpela na 2,370 evra za liter.

Geopolitična igra z visokimi vložki

Kljub ostrim grožnjam bi bilo zaprtje ožine za Iran dejanje »gospodarskega samomora«, so zapisali v Guardianu. S tem ne bil le prekinili lastnega izvoza, ampak bi tvegali tudi neposreden spopad z zalivskimi državami in odtujitev ključne partnerice Kitajske. Zato so ZDA že pozvale Peking, naj uporabi svoj vpliv in prepriča Teheran, naj ne zapre ključne pomorske poti. Svet tako z zadržanim dihom spremlja dogajanje, saj je odprtje Hormuške ožine ključno za ohranjanje krhkega svetovnega gospodarskega ravnovesja.