Milijarde za Luno, film na ISS in strupeni avstralski pajki

Na NIB so v sodelovanju z IJS preučevali uporabo mikroorganizmov v kmetijstvu, Esa pa pripravlja nov satelit Cristal.
Fotografija: Leta 2024 bo na Luno odpotovala prva ženska, poudarjajo pri Nasi. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP
Odpri galerijo
Leta 2024 bo na Luno odpotovala prva ženska, poudarjajo pri Nasi. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP

Nasa potrebuje za osvojitev Lune 24 milijard evrov


Nasa ocenjuje, da bi za vnovični pristanek človeka na Luni leta 2024 potrebovali 28 milijard dolarjev (24 milijard evrov), od tega bi 16 milijard dolarjev namenili za lunarni modul. Prvi mož Nase Jim Bridenstine je poudaril, da so ravno politične spremembe največje tveganje za delovanje agencije. Trenutna administracija pod vodstvom Donalda Trumpa močno navija za lunarno odpravo, a to še ni zagotovilo, da bo kongres odob­ril sredstva. Če bo kongres do božiča Nasi namenil 3,2 milijarde dolarjev, potem je leto 2024 še dosegljivo, je pojasnil Bridenstine.

Gre za prvi mogoč datum, a številni so skeptični, da bo Nasi do takrat uspelo pripraviti raketo, lunarni modul in vse drugo za za­hteven vesoljski podvig. Bridenstine je še potrdil, da želijo pristati na južnem polu in da ne razmišljajo o nobenem izmed mest ob luninem ekvatorju, kjer so pristajali Apolli. Po trenutnih načrtih bo odprava Artemis I potekala novembra 2021, ko bosta krstno poleteli raketa SLS in kapsula Orion. Odprava Artemis II bo leta 2023 človeško posadko ponesla na potovanje okoli Lune, nato pa bo sledila tretja odprava, ki bo tudi pristala na Luni.

Preberite še: Musk in Bezos v tekmi za pristanek na Luni
 

Rusi v tekmi s Tomom Cruisom


Ne le astronavti in kozmonavti, prihodnje leto bodo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) potovali tudi igralci. Ruska vesoljska agencija je na svoji spletni strani objavila, da se je s Prvim kanalom Rusija in studiem Yellow, Black and White dogovorila za snemanje filma v vesolju. Režijo bo prevzel Klim Šipenko, ki se je med drugim podpisal pod film o vesoljski postaji Saljut 7 in komedijo Hlapec.

Vesoljska postaja FOTO: Nasa Johnson
Vesoljska postaja FOTO: Nasa Johnson


Scenarij med drugim vključuje polet z ruskim sojuzom prihodnjo jesen. Pri Roskozmosu so navedli, da se o podrobnostih še dogovarjajo, med drugim tako o scenariju kot tehničnih zmožnostih in igralski zasedbi. Na spletni stani so dodali, da naslov filma še ni znan, njegov namen pa je popularizirati ruski vesoljski program. Že lep čas pa kroži informacija, da želi v vesolju prvi film posneti Tom Cruise, ki se o podrobnostih dogovarja z Naso in Spacexom. Dogovor naj bi bil po poročanju ameriških medijev zdaj potrjen. Cruise naj bi, skupaj z režiserjem Dougom Limanom, s katerim sta sodelovala pri filmu Na robu jutrišnjega dne, na postajo s Spacexovo kapsulo dragon poletel oktobra 2021. Poveljnik plovila bo po navedbah portala Space Shuttle Almanac Michael Lopez-Alegria, organizacijo poleta pa je prevzelo podjetje Axiom Space Station. Šef Nase Jim Bridenstine upa, da bo film Nasi naredil podobno dobro uslugo, kot jo je Top Gun za ameriško mornarico.

Preberite še: Smetišče na robu vesolja

Vesoljska postaja je sicer v torek doživela svoj akcijski trenutek. Morala se je namreč umakniti vesoljskim smetem. Rusko tovorno plovilo progres, ki je parkirano na modulu Zvezda, je zagnalo potisnike in postajo uspešno umaknilo dovolj stran, da je smet nikakor ne bi zadela. To je bil že tretji tak manever v letošnjem letu, kar priča o resnosti problematike. Ekipa, Chris Cassidy, Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner, ni bila v nevarnosti, a so se med odmikalnim manevrom preventivno namestili v bližino sojuza, ki bi jih odpeljal na trdna tla. 

Ruska tovorna kapsula progres FOTO: Nasa Johnson
Ruska tovorna kapsula progres FOTO: Nasa Johnson

 

Razlog, zakaj so avstralski pajki tako strupeni


Znanstveniki z avstralske univerze v Queenslandu so ugotovili, zakaj imajo samci avstralskih lijakastih pajkov, ki so med najbolj strupenimi na svetu, precej močnejši strup kot samice. Kar 20 let je ekipa pod vodstvom profesorja Bryana Fryja preučevala delta-heksatoksine, ki so glavna sestavina pajkovega strupa in povzročijo usodne nevtrotoksične učinke pri ljudeh. Zanimalo jih je, zakaj so ti strupi v evoluciji za človeka postali tako smrtonosni, čeprav ljudje in drugi primati niso pajkov plen niti niso njegovi plenilci. Še bolj je nenavadno, da so smrtne žrtve med ljud­mi povzročili predvsem samci.

Sydneyjski lijakasti pajek <em>Atrax robustus </em>je eden najbolj strupenih pajkov na svetu. Foto Ken Griffiths/shutterstock
Sydneyjski lijakasti pajek Atrax robustus je eden najbolj strupenih pajkov na svetu. Foto Ken Griffiths/shutterstock


V naravi živi 35 vrst lijakastih pajkov, a so pregledali le strup petih vrst. Fryjeva ekipa je opisala 22 različic delta-heksatoksinov desetih različnih vrst. Tako so lahko naslikali evolucijsko zgodbo. Ugotovili so, da so pajki najprej razvili strup za ubijanje žuželk, nato pa zgodba dobi novo poglavje zaradi parjenja. Samci zapustijo svoj dom in prepotujejo večje razdalje, da najdejo samico, na poti pa srečujejo tudi plenilske glodavce in naravna selekcija je preživetje namenila le tistim, ki so imeli dovolj močan strup za samoobrambo. Raziskovalci bodo svoja dognanja zdaj uporabili za preučevanje, kaj pajkov strup povzroči v človeškem telesu.
 

Podpisana pogodba za Copernicus Cristal


Kriosfera je eden od sistemov, ki so najbolj občutljivi na podnebne spremembe, in podatki o njenem spreminjanju so pomembni pri napovedovanju in prilagajanju na drugačno podnebje. Evropska vesoljska agencija je s podjetjema Airbus Defence and Space in Thales Alenia Space podpisala pogodbo za izdelavo novega satelita v mreži Copernicus Cristal. Izstrelitev je predvidena v letu 2027, satelit pa bo prvič v katerekoli polarni odpravi opremljen z dvofrekvenčnim radarskim višinomerom in mikrovalovnim radiometrom, ki bosta merila debelino morskega ledu, debelino snežne odeje in višino ledenih ploskev.

Pogodba je vredna 300 milijonov evrov, Airbus bo zgradil satelit, Thales Alenia Space pa višinomer. Gre za drugo odpravo od šestih v nadgrad­nji Esinega programa, vseh šest je vrednih 2,55 milijarde evrov. Konec julija so pri Esi s podjetjem OHB System AG sklenili pogodbo za odpravo CO2M, v kateri bodo zbirali meritve o ogljikovem dioksidu. Copernicus je največji program satelitov za zbiranje podatkov o Zemlji.

Cristal bo edinstven satelit v programu Copernicus za preučevanje polarnih območij. Foto Airbus
Cristal bo edinstven satelit v programu Copernicus za preučevanje polarnih območij. Foto Airbus

 

Mikroorganizmi lahko pomagajo pri pridelavi hrane


Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) so v sodelovanju z raziskovalci Instituta Jožef Stefan preučili odzive rastlin na druge organizme v okolju in tako utrli pot pametni uporabi mikroorganizmov v kmetijstvu. Zaradi rasti prebivalstva raste tudi potreba po hrani, a v kmetijstvu je še vedno veliko za okolje negativnih praks. »Za kmetijstvo prihodnosti si torej želimo do okolja prijazno, a hkrati učinkovito in kakovostno pridelavo poljščin,« je izjavila prof. dr. Kristina Gruden z NIB, ki je študijo zasnovala. Znano je, da lahko uporabljamo nekatere mešanice mikroorganizmov kot gnojilo oziroma zaščitno sredstvo proti škodljivcem, a ti pripravki niso vedno delovali. Za pripravo optimalnih mešanic in tudi določanje pravega načina za njihovo uporabo je nujno poznavanje mehanizmov, ki se sprožijo v rastlini. A večina laboratorijskih raziskav poteka tako, da se proučuje interakcija rastline le z enim drugim organizmom, ki je bodisi škodljiv bodisi koristen. Tokrat so raziskovalci pokazali, da se s takimi raziskavami ne da napovedati, kako se bo rastlina odzvala v bolj kompleksnem ekosistemu, so sporočili z NIB.

»Posebej smo se osredotočili na trojne interakcije, v katerih sodelujejo rastlina, mikrob in žuželka. Večina mehanizmov se sproži tudi v trojni interakciji, vendar sta intenziteta in hitrost odziva drugačna kot pri enostavnejših interakcijah dveh organizmov. Takšne razlike so osnova za izid interakcije v prid rastline in tudi za načrtovanje ekološke zaščite poljščin. Pri tem je zelo pomembno tudi zaporedje, v katerem se interakcija vzpostavi, na primer koristni mikroorganizem mora vzpostaviti interakcijo z rastlino vsaj nekaj ur pred škodljivcem,« je povedala prof. dr. Kristina Gruden. Pregledni članek z naslovom Ménage à Trois: Razvoz­lavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami so slovenski raziskovalci objavili v eni najbolj priznanih revij s področja ved o rastlinah, Trends in Biotechnology.

Preberite še: Nemško redčenje zelenih ambicij kmetijstva

Komentarji: