V nadaljevanju preberite:

Klasični mediji se posodabljajo, preoblikujejo, zamenjujejo jih novi mediji, z njimi pa se spreminjajo tudi občinstva in njihove navade. Pri tem je še posebej zanimivo opazovati mlade, ki so se rodili v tehnološkem okolju, v času družbenih omrežij in instantnih novic. Večina osnovnošolcev in dijakov pri nas uporablja družbena omrežja in aplikacije, a jih vsi ne uporabljajo v enaki meri, prav tako niso vsi mladi v interakcije vpeti ves čas.

Knjiga Mediji in mladi (Založba FDV, 2025), ki sloni na empiričnih podatkih in je izviren projekt v Sloveniji, postavlja pod vprašaj mite o mladih kot nebralcih, neposlušalcih, neinformiranih, neveščih. Digitalne prakse obravnava bolj kompleksno. Njen cilj je med drugim identificirati rabo pametnih tehnologij med mladostniki v kombinaciji z drugimi mediji in prikazati oblikovanje tako imenovanih tipičnih medijskih repertoarjev.

Njihove ugotovitve, kot pojasnjuje profesorica Tanja Oblak Črnič, urednica knjige, nakazujejo, da medijske edukacije, ki bi bila v koraku s tehnološkimi spremembami in bi ustrezno obravnavala potrebe mladih, nimamo. Tanja Oblak Črnič je skupaj s kolegom profesorjem Dejanom Jontesom podala nekaj iztočnic in izsledkov raziskave.

Klasične medije mladi spremljajo predvsem v družinskem krogu, televizijo, ko je prižgana v dnevni sobi, radio, ki oddaja v ozadju doma ali v avtu. Časopisov ali revij ne bere praktično nihče od respondentov, niti niso nanje naročeni v njihovih gospodinjstvih.

Kakšne vsebine pa mlade zanimajo? Kaj zanje pomeni biti informiran, kako drugače razumejo informiranost?