Moč mirovanja za zmanjšanje stresa in upočasnitev staranja
Nekaj minut meditacije na dan lahko izboljša fizično in duševno zdravje ter celo zmanjša tveganje za alzheimerjevo bolezen in srčno-žilna obolenja, kažejo ugotovitve raziskovalcev. Vendar pa je dokazov vseeno premalo, da bi odgovorni v zdravstvu meditacijo predpisovali kot terapijo bolnikom, pravi vodja raziskav s tega področja, ki jih financira EU.
»Prepričana sem, da je meditacija eden od pripomočkov, ki bi jih lahko ljudje, ki se starajo, uporabili za to, da ostanejo zdravi in zadovoljni,« pravi Gaël Chételat, koordinatorka projekta Medit-ageing s francoskega nacionalnega inštituta za medicinske raziskave (Inserm). Projekt je tekel šest let in se je lani končal. Chételatova zdaj upa, da bodo rezultati povod za spremembe v zdravstvu. Več kot dve desetletji se je raziskovalka osredotočala predvsem na alzheimerjevo bolezen. Njena lastna izkušnja s čuječnostjo, obliko meditacije, ki je s pozornostjo na dihanje, zvoke ali telesne občutke osredotočena na tukaj in zdaj, jo je navdihnila, da se je bolj poglobila v to področje. Veliko vlogo pa je igralo tudi njeno znanje o glavnih dejavnikih tveganja za nevrodegenerativne bolezni. »Bolj ko sem meditirala, bolj se mi je zdelo, da bi lahko meditacija koristila starajoči se populaciji,« pojasnjuje. Čuječnost pripomore h koncentraciji, izboljša spomin in zmanjša tveganje za stres, tesnobo, depresijo, motnje spanja in srčne bolezni. Vse to pa so dejavniki, povezani s povečanim tveganjem za nastanek alzheimerjeve in drugih nevrodegenerativnih bolezni, poudarja Chételatova.
Cilj projekta Medit-ageing je bil zagotoviti ustrezne dokaze za odgovorne v zdravstvu, da bi v oskrbo starejših vključili čuječnost. Ekipa projekt je menila, da takšen korak ne bi le izboljšal kakovosti življenja starejših, temveč bi se tako tudi zmanjšali izdatki za zdravstvo.
Med letoma 2018 in 2020 so v sklopu projekta izvedli največjo in najdaljšo raziskavo o učinkih meditacije s čuječnostjo na starejše; osredotočili so se na starejše od 65 let. V sklopu poldrugo leto trajajoče raziskave so 137 ljudi razdelili v tri skupine. Ena skupina se je učila meditacije s čuječnostjo, druga se je učila angleščine, tretja pa je nadaljevala z običajnim življenjskim slogom.
Učenje meditacije in tujega jezika je vključevalo dvourna skupinska srečanja enkrat na teden, vsakodnevne domače vaje, ki so trajale 20 minut, in en dan intenzivne aktivnosti.
Za ocenjevanje splošnega zdravstvenega stanja udeležencev ter iskanje znakov kroničnega stresa in alzheimerjeve bolezni so uporabljali vprašalnike, krvno sliko in slikanje možganov. Merili so tudi kakovost spanja, za ocenjevanje pozornosti, izvršilnih funkcij in spomina pa so uporabili kognitivne preizkuse. Posebno pozornost so namenili dvema predeloma možganov, ki sta povezana s kognicijo: anteriornemu cingulatnemu korteksu in insularnemu korteksu. Te strukture s starostjo pešajo, posledično pa se povečuje tveganje za kognitivni upad in demenco. Chételatova trdi, da bi z meditacijo morda lahko upočasnili krčenje teh možganskih predelov.
Tako kot pri meditaciji je tudi pri učenju tujega jezika potreben kognitivni mentalni trening, ki ugodno učinkuje na nekatere možganske strukture. Rezultati študije so potrdili, da ima meditacija precejšen učinek na pozornost in na sposobnost uravnavanja čustev v primerjavi z drugima dvema skupinama. Vendar pa v slikah možganov niso zaznali nobenih sprememb.
Rezultati študije so bili lanskega oktobra sicer že objavljeni v medicinski reviji JAMA Neurology, vendar Chételatova s svojo ekipo zdaj ponovno proučuje 137 udeležencev, da bi prišla do dodatnih ugotovitev.
Eno od vprašanj ekipe je, ali nekatere fizične spremembe postanejo vidne šele, ko ljudje meditirajo še več, kot so v okviru študije. Sprašujejo se tudi, ali te spremembe v možganih morda postanejo vidne šele nekaj let za tem, ko se človek redno posveča meditaciji.
Udeleženci, s katerimi so izvedli intervju za dokumentarni film o študiji, so dejali, da jim je meditacija spremenila življenje, njihov odnos z drugimi, način, kako razumejo svoje telo, in sprejemanje samih sebe. »Take stvari je zelo težko meriti,« pravi raziskovalka. »Je pa to, kar so povedali, zelo pomembno, ganljivo in pozitivno.« Ekipa projekta medtem razvija tudi aplikacijo za čuječnostno in sočustvovalno meditacijo za starejše, na voljo bo prihodnje leto.
Študija med študenti
Ivano Burić, podoktorsko raziskovalko na amsterdamski univerzi, je čuječnost začela zanimati med okrevanjem po hudi avtomobilski nesreči, zaradi katere je morala prestati več operacij. Čuječnost ji ni pomagala le pri fizičnem zdravljenju, pozitivno je vplivala tudi na druga področja njenega življenja. Burićeva trenutno vodi dvoletni projekt Inspirer, ki ga financira EU in se bo iztekel oktobra. S podobnimi metodami kot v projektu Medit-ageing raziskuje čuječnost med študenti.
Raziskovalka, ki je strokovno usposobljena učiteljica čuječnosti, pravi, da mnogo prednosti čuječnosti izhaja iz tega, da se ljudje učijo spoprijemati s težkimi čustvi, ne da bi jih ta pogoltnila. Čuječnost zniža raven stresa, njenih najpomembnejših učinkov pa še ne razumemo popolnoma.
Ivana Burić je za pomoč prosila sto ljudi, natančneje 50 takih, ki meditirajo, in 50 takih, ki ne, ter jih napotila na slikanje z magnetno resonanco in na krvne teste za vnetne parametre, potem pa so izpolnili še vprašalnik o duševnem in fizičnem zdravju.
Rezultati vprašalnika kažejo na to, da so ljudje, ki meditirajo, fizično in duševno bolj zdravi, da bolje uravnavajo svoja čustva ter da so pod manjšim stresom. Raziskovalka je približno 80 študentov z amsterdamske univerze vključila tudi v študijo o učinkih standardnega osemtedenskega začetnega tečaja čuječnosti. »Želeli smo ugotoviti, ali lahko v tem kratkem času pri njih že zaznamo spremembe in jih potem primerjamo z ljudmi, ki meditirajo že dolgo časa,« pravi. Začetni rezultati iz vprašalnikov nakazujejo na izboljšano duševno in fizično zdravje.
Obe raziskovalki upata, da bodo znanstveniki kmalu imeli dovolj dokazov, da bodo oblikovalce politik prepričali, naj čuječnost ponudijo vsem, ki imajo težave z duševnim zdravjem in kronične fizične bolezni.
–––
Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.
