Znanstveniki so se že dalj časa trudili najti črno luknjo srednje mase, torej z maso od tisoč do sto tisoč mas Sonca.
Galerija
Kopico Omega Kentavra je prvič omenil Ptolemaj v svojem katalogu pred skoraj dva tisoč leti, menil je, da gre za eno samo zvezdo. Edmond Halley jo je leta 1677 označil za meglico, John Herschel pa je v 30. letih 19. stoletja prepoznal, da gre za kopico zvezd. FOTO: Esa/Nasa, M. Häberle
Pa jo imamo, so si rekli znanstveniki, ko so pogledali v srce kroglaste kopice Omega Kentavra. Hitro šviganje zvezd v središču gromozanske zvezdne združbe jim je razkrilo črno luknjo z maso okoli 8200 mas Sonca. Poseben tip črnih lukenj srednje mase, že dolgo na listi najbolj iskanih nebesnih objektov, bo znanstvenikom pomagal razumeti, kako črne luknje rastejo.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
Komentarji