Med najbolj prepoznavnimi ozvezdji na nebu pozimi je Orion. A z njegovo levo ramo se zadnje mesece dogaja nekaj nenavadnega. Gre za Betelgezo, rdečo orjakinjo, ki je od oktobra izgubila sijaj, pri čemer se je pojavila kopica zapisov, da bo zdaj zdaj eksplodirala in uprizorila zvezdno predstavo našega življenja. Pa bo res?

Orjakinja ima več kot tisočkrat večji premer od našega Sonca – 1,2 milijarde kilometrov. Če bi jo prestavili na mesto Sonca v našem osončju, bi segala čez orbito Jupitra.



Od Zemlje je oddaljena 642 svetlobnih let, a ker je tako velika, so njeno površje lahko opazovali tudi z zemeljskimi teleskopi. Je ena najsvetlejših zvezd na našem nebu. Stara je okoli deset milijonov let, kar je peščica let v primerjavi s Soncem, ki jih ima na grbi že okoli 4,5 milijarde. Kljub temu je Sonce v srednjih letih, Betelgeza pa v visoki starosti, saj masivne superorjakinje hitreje porabljajo gorivo – to je vodik – kot srednje velike zvezde, kakršna je naša.



Betelgeza je zvezda spremenljivka, to pomeni, da se njen absolutni izsev in navidezni sij spreminjata. A trenutno je potemnela najbolj v 25-letnem obdobju podrobnejših opazovanj, zato so astronomi postali pozorni. Ker zvezda umira, so se pojavila namigovanja, da je tik pred spektakularno eksplozijo v supernovo.

»Kaj točno se dogaja z Betelgezo, ne vemo. Že v preteklosti se ji je sij spreminjal med magnitudo 1 in 0 (večje število pomeni manjši sij), kar je posledica spreminjanja velikosti in površinske temperature. Trenutno je njen sij še nekoliko nižji, in sicer 1,6 magnitude,« pojasnjuje Andreja Gomboc, astrofizičarka z novogoriške univerze.

Supernova bo. Ampak kdaj?

Astronomi poznajo več mehanizmov, zakaj bi lahko zvezda potemnela. »Po eni od razlag sta se ravno 'ujela' dva minimuma v njeni spremenljivosti – eden s periodo okrog 420 dni, drugi s periodo 2100 dni. Druge možne razlage pa so, da se je na njeni površini pojavila ogromna pega ali da jo je deloma zakril izbruh zvezdne snovi,« nadaljuje profesorica.

Dejstvo je, da bo življenje končala kot supernova, takšen pojav pa bi bil na našem nebu viden celo podnevi. A je malo verjetno, da ga bo dočakal kdorkoli izmed nas. »Po ocenah naj bi eksplodirala v naslednjih sto tisoč letih. Ker je od nas oddaljena le okoli 650 svetlobnih let, bo takrat vidna tudi podnevi – na našem nebu naj bi bila svetla kot polna luna,« razlaga Gombočeva in doda, da bi bil za astronome to izredno pomemben dogodek.

»Supernove v naši galaksiji nismo opazili že štiristo let, kaj šele da bi se zgodila tako blizu nas.«
Nazadnje je bila več kot tri tedne s prostim očesom vidna leta 1604, ko je 9. oktobra eksplodirala supernova SN 1604 ali Keplerjeva supernova. Zvezda je eksplodirala v ozvezdju Kačenosca, od nas pa je bila oddaljena 16.300 svetlobnih let.

No, tudi če Betelgeza eksplodira v našem času, smo lahko brez skrbi, saj to ne bo vplivalo ne na naš planet ne na naše osončje.

———
Avtorica je zaposlena v Delovnici.