Odkrili pterozavra s polnim želodcem

Pterozavri, ki veljajo za prve leteče vretenčarje, so vladali mezozojskemu nebu 160 milijonov let, pred 66 milijoni let pa so izumrli skupaj z mnogo drugimi vrstami. Raziskovalci so opisali že več kot 200 vrst teh letečih plazilcev, ki so naseljevali različna okolja, od obal do celinskih območij. Vrste se močno razlikujejo po velikosti, obliki in življenjskem okolju. Nekatere so imele razpon kril le nekaj deset centimetrov, spet druge so se ponašale z več kot deset metrov dolgimi krili.

Pred približno 120 milijoni let je na severovzhodu Kitajske z neba padel pterozaver Sinopterus atavismus in v plitvem ribniku poginil. Prekrila ga je usedlina, in tako se je do danes ohranil ne le fosil njegovega okostja, ampak tudi vsebina želodca, česar so se paleontologi še kako razveselili.

Še vedno ne vemo natančno, kaj so jedle prazgodovinske živali. Za pterozavre so menili, da so jedli meso, od plazilcev, rib do žuželk, o čemer je pričalo tudi pet do zdaj znanih primerov fosilov z vsebino želodca. Vsi ti primeri, kot navajajo v reviji Science, so iz rodu Rhamphorhynchus in potrjujejo, da se je ta prehranjeval z ribami. Toda anatomske značilnosti, kot sta velikost in oblika kljuna, so nekatere raziskovalce napeljevale na mnenje, da so se pterozavri prehranjevali tudi z rastlinami. Kitajski fosil potrjuje njihovo mnenje; je prvi, ki so ga našli z želodcem, polnim rastlin.

Sinopterus atavismus FOTO: Shunxing Jiang, Xinjun Zhang  

Nova študija se osredotoča na Sinopterusa atavismusa, vrsto tapejarida z razponom kril od dva do štiri metre v odrasli dobi. Najdeni primerek je bil mladič z razponom kril 1,5 metra, so zapisali v reviji Science. Vrsto je leta 2019 prvič opisala ekipa pod vodstvom Xinjuna Zhanga in Shunxinga Jianga z univerze v Shenyangu, ki sta tudi avtorja študije o njeni prehrani. Vrsta je živela na severovzhodu Kitajske, tam so našli številne zelo dobro ohranjene fosile. Tamkajšnje območje je bilo namreč pred 133 do 120 milijoni let posuto z mirnimi jezeri in močvirji, ki so jih bližnji vulkani redno prekrivali s pepelom, kar je ustvarjalo anoksične grobnice, v katerih so se ohranili dragoceni vzorci teh živali, pogosto tudi mehka tkiva.

Najdeni primerek je skoraj popolnoma nepoškodovan, fosilizirana vsebina želodca pa je pokazala, da vsebuje veliko drobnih delcev iz rastlinskih celic – fitolitov, to so mikroskopski silikatni drobci, veliki do nekaj deset mikrometrov, ki nastajajo v rastlinskih tkivih. Razbrali so več kot 320 fitolitov, je pa natančna identifikacija rastlin zahtevna, saj ni primerjalnih študij o raznolikosti fitolitov. Raziskovalci vseeno sklepajo, da je leteča žival pojedla več različnih rastlin. V želodcu so našli še kremenove kristale, ki so pogosto sestavni del gastrolitov – vrste kamnov, ki jih ima tudi mnogo sodobnih živali, da jim pomagajo pri mletju rastlinske hrane – kar dodatno podpira sklep, da je pterozaver jedel rastline.