Rover Perseverance je pristal na Marsu. Zdaj pa bo lahko največji, najtežji, najčistejši in najbolj tehnološko dovršen šestkolesnik prečesal Jezero, območje, kjer naj bi bilo pred milijardami let jezero, in iskal znake življenja ter nabiral vzorce, ki jih bodo s prihodnjimi odpravami tudi prinesli na Zemljo. Tlakoval pa bo tudi pot, da bo nekega dne človek sam stopil na sosednji planet.

Predsednikove čestitke in strgan »negativni« načrt

»To je bil neverjeten dan. Ne bi mogel biti bolj ponosen na ekipo. Neverjetno timsko delo, pri katerem smo se soočili z vsemi izzivi pandemije in uspešno pristali na Marsu. Čudovit dosežek,« je poudaril Steve Jurczyk, v. d. direktorja Nase.

Ameriški vesoljski agenciji je čestital tudi ameriški predsednik Joe Biden: »Dokazali ste, da z močjo znanosti in ameriško iznajdljivostjo ni nič nemogoče.«



ZDA so neuspešnejše pri pristajanju na Marsu, saj je bil to že deveti uspešni pristanek. »Čeprav je ekipa naredila vse, da je proces videti zelo enostaven, naj poudarim, da je Mars zahtevno območje,« je spomnil direktor Nasinega znanstvenega direktorata Thomas Zurbuchen, ki na novinarski konferenci ni mogel skrivati čustev, še posebej, ko je z največjim veseljem strgal načrt s postopki, če pristanek ne bi bil uspešen. Priznal je, da se mu je utrnila tudi kakšna solza. »Tu se je znova zgodila zgodovina. Tokrat je tudi prvič po dolgem času, da smo spet vsi v isti sobi, še veliko oseb pa je delalo od doma. Ampak pristanek je bil šele začetek. Vsak meter na Marsu bo pomenil nove ugotovitve, nove vzorce, ki jih bomo nekoč prinesli na Zemljo, pri tem pa nam pomagajo tudi druge agencije, predvsem evropska. Prihodnost vesoljskega raziskovanja je velika in vznemirljiva,« je poudaril.



Direktor Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL Mike Watkins, kjer nadzorujejo odpravo, pa je dodal: »Nekaj zelo posebnega je v prvih par dneh odprave, ker smo ravnokar pristali na površju s predstavnikom planeta Zemlja. Pristali smo na Marsu, na območju, kjer nihče še nikoli ni bil.«

V teh prvih dneh bodo ekipe najprej morale preveriti, ali vse deluje pravilno. Prav zato bodo znanstveniki tri mesece delovali po času na Marsu, to pomeni, da se jim bo zemeljski dan podaljšal za 40 minut. Delo se zavleče pozno v noč, in medtem ko prve dni še gre, spremenjeno dolg dan s časoma pomeni stalno utrujenost, kakršno občutimo ob menjavi časovnega pasu pri potovanjih z letalom.

Lori Glaze, planetarna znanstvenica pri Nasi, je še pojasnila, da je pristajanje tokrat snemalo sedem kamer in v prihodnjih dneh bomo lahko prvič videli pristajanje. Seveda pa bo rover, ki bo v prihodnjih dneh dvignil svojo robotsko glavo, razprostrl različne instrumente, preklopil na programski sistem, ki mu bo omogočal vožnjo po novem terenu, tudi veliko fotografiral, saj vse zanima, kako je videti Jezero.

Iskanje sledi življenja in nabiranje vzorcev

»Perseverance je Nasina najbolj velikopotezna odprava na planetu Mars, osredotočena na iskanje odgovora, ali se je na planetu nekoč razvilo življenje,« je še poudaril Zurbuchen. Krater Jezero (v angleščini ime izgovarjajo Džezero), ki je ime dobil po vasici v Bosni in Hercegovini, je bil nekoč res jezero.



Vanj se stekajo tri doline, ki so bile po predvidevanju znanstvenikov nekoč reke. Neretva in Sava naj bi pred več milijardami let napajali Jezero, Pliva pa se je iz njega iztekala proti ravnicam. Rover Perseverance bo raziskoval predvsem nekdanjo delto Neretve. Različni orbiterji so s spektrometri v kraterju zaznali minerale vulkanskega izvora, karbonate in glinene minerale. Znanstveniki predvidevajo, da so nekateri karbonati nastali neposredno v jezeru. Vse te usedline in nanosi so potencialno zelo zanimivi za robotski laboratorij na roverju, ki bo v njih iskal tudi sledove nekdanjega življenja oziroma fosilizirane mikroorganizme.



Robotski geolog, ki ga bo poganjal radioizotopni termoelektrični generator na plutonij 238, bo prvo leto (dve zemeljski leti) vrtal in nabral vsaj 20 cevi vzorcev na različnih koncih Jezera. Zemeljske ekipe se bodo na podlagi roverjevih analiz odločile, ali odvzeti vzorec in napolniti eno izmed 43 kovinskih cevk. Sistem so pripravili posebno skrbno, da se vzorci ne bi kontaminirali, med drugim so ga 24 ur segrevali na 150 stopinj Celzija, odprl pa se bo šele po pristanku na Zemlji. Odločitve ekipe ne bodo lahke, saj se rover zaradi začrtane poti ne bo imel časa vračati na prejšnje mesto. Robotski raziskovalci lahko zelo natančno proučujejo oddaljene svetove, a na tako pomembno vprašanje, ali so živa bitja vzniknila še kje drugje kot na Zemlji, bomo dobili zanesljiv odgovor šele, ko bodo znanstveniki z lastnimi rokami in očmi ter v neprimerno boljših laboratorijskih razmerah in s tehnologijo analizirali nabrani material. 

Ameriška agencija je zato skupaj z evropsko zasnovala ​večdelno odpravo za pobiranje vzorcev. Rover Perseverance, ki bo kot šolska kreda velike vzorce spravljal v kovinske cevke in jih odložil na predvidenem kraju, je šele njeno prvo poglavje. Predvidoma julija 2026 bodo proti Marsu poslali lander z vzletnim plovilom, ki bo prav tako pristal v kraterju Jezero. Iz naročja bo izpustil majhen Esin rover, ki bo pobral vzorce in jih deponiral v kapsulo na vzletni raketi. Možno je tudi, da bo Perseverance, če bo takrat še v dobri kondiciji, shranil nekaj vzorcev in jih sam dostavil do rakete.



Spomladi 2029 bo raketa poletela v nizkomarsovsko orbito in s tem postala prva, ki se bo dvignila z drugega planeta. Tam bo kapsulo z vzorci v velikosti košarkarske žoge prestregel orbiter, ki ga bo Esa izstrelila leta 2026. Vzorce bodo spet nepredušno zaprli in s tem preprečili kontaminacijo. Orbiter se bo nato leta 2031, ko bosta planeta spet v ugodnem položaju, napotil domov. Veliko stvari se bo torej moralo poklopiti, da bo kapsula z vzorci spomladi 2032 pristala na ameriških tleh.



Šestkolesno vozilo je opremljeno s 23 kamerami, kar je največ doslej. Na krovu je tudi kot avtomobilski akumulator velik instrument Moxie, ki bo iz atmosfere črpal ogljikov dioksid in ga spreminjal v kisik. Ta je nujen za raketno gorivo, seveda bi bil dobrodošel tudi za dihanje na človeških postajah. V prihodnosti bi lahko na planet dostavili veliko večje moxieje, da bi pridobili ustrezno količino kisika.



V podvozju roverja pa je tudi helikopterček Ingenuity (Iznajdljivost). Pol metra visoki letalnik, težek slaba dva kilograma, bo opravil prve polete na tujem planetu. Rover ga bo nekaj mesecev po pristanku odklenil od podvozja in ga spustil na tla, helikopter pa bo opravil več krajših testnih poletov. Opremljen je z 1,2 metra dolgimi rotorji, ki se bodo zavrteli 2400-krat na minuto. Letenje v tako redki atmosferi je negotovo, glede na uspešnost se bodo inženirji odločali, ali so takšne odprave sploh smiselne. Projekt je povsem neodvisen od celotne odprave in je zgolj demonstrativne narave.