Prvič odkrili Superzemljo z vodno paro v atmosferi
Planet je morda primeren za razvoj življenja.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev K2-18b. FOTO: ESA/Hubble, M. Kornmesser
Znanstveniki z londonskega univerzitetnega kolidža (UCL) so med podatki, ki jih je zbral vesoljski teleskop Hubble, našli planet, na katerem so zaznali vodno paro. Superzemlja K2-18b, ki v svoji soseščini leži v tako imenovani coni, primerni za življenje, ima osemkratno maso Zemlje in je prvi planet zunaj našega osončja oziroma prvi eksoplanet, o katerem vedo, da so na njem voda in primerne temperature, ki bi omogočale razvoj živih bitij.
Prvi avtor študije, objavljene v reviji Nature Astronomy, dr. Angelos Tsiaras: »Najti vodo na morda za življenje primernem svetu je izjemno vznemirljivo. K2-18b sicer ni Zemlja 2.0, saj je občutno masivnejši in ima drugačno atmosfersko sestavo. A nas vodi bliže k odgovoru na temeljno vprašanje: Ali je Zemlja unikatna?«
Ekipa je s pomočjo algoritmov analizirala podatke, zbrane v letih 2016 in 2017. Rezultati so pokazali molekularne signale vodne pare, kar tudi kaže na obstoj vodika in helija v atmosferi planeta. Avtorji menijo, da sta v atmosferi tudi dušik in metan, a z današnjo tehnologijo na oddaljenih eksoplanetih teh molekul še ne morejo zaznati. Dodatne analize bodo odgovarjale na vprašanje, koliko vodne pare je prisotne v ozračju.
Planet kroži okoli hladne rdeče pritlikavke (gre za zvezdo, manjšo od Sonca), ki leži 110 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Leva. Zaradi aktivnosti zvezde je morda okolje na planetu precej bolj sovražno, saj verjetno prejme več sevanja.
Planet so odkrili leta 2015 in je eden izmed številnih tako imenovanih Superzemelj – to so planeti, ki imajo maso večjo od Zemlje, a manjšo od Neptuna, sicer pa velikih podobnosti z našo modro frnikolo ni. Odkrili so ga z zdaj že upokojenim vesoljskim teleskopom Kepler. Njegovo delo zdaj nadaljuje satelit Tess. Znanstveniki si zelo veliko obetajo od prihajajočega teleskopa James Webb, pa tudi od evropske misije Ariel, ki je predvidena za leto 2028. V odpravi bodo poskušali dobiti natančne podatke o okoli tisoč eksoplanetih. Do zdaj je znanih več kot 4000, a o njih se zaradi tehnoloških omejitev ve zelo malo podrobnosti o kemijski sestavi atmosfere, oblikovanju in evoluciji.
Prvi avtor študije, objavljene v reviji Nature Astronomy, dr. Angelos Tsiaras: »Najti vodo na morda za življenje primernem svetu je izjemno vznemirljivo. K2-18b sicer ni Zemlja 2.0, saj je občutno masivnejši in ima drugačno atmosfersko sestavo. A nas vodi bliže k odgovoru na temeljno vprašanje: Ali je Zemlja unikatna?«
Ekipa je s pomočjo algoritmov analizirala podatke, zbrane v letih 2016 in 2017. Rezultati so pokazali molekularne signale vodne pare, kar tudi kaže na obstoj vodika in helija v atmosferi planeta. Avtorji menijo, da sta v atmosferi tudi dušik in metan, a z današnjo tehnologijo na oddaljenih eksoplanetih teh molekul še ne morejo zaznati. Dodatne analize bodo odgovarjale na vprašanje, koliko vodne pare je prisotne v ozračju.
Planet kroži okoli hladne rdeče pritlikavke (gre za zvezdo, manjšo od Sonca), ki leži 110 svetlobnih let od Zemlje v ozvezdju Leva. Zaradi aktivnosti zvezde je morda okolje na planetu precej bolj sovražno, saj verjetno prejme več sevanja.
Planet so odkrili leta 2015 in je eden izmed številnih tako imenovanih Superzemelj – to so planeti, ki imajo maso večjo od Zemlje, a manjšo od Neptuna, sicer pa velikih podobnosti z našo modro frnikolo ni. Odkrili so ga z zdaj že upokojenim vesoljskim teleskopom Kepler. Njegovo delo zdaj nadaljuje satelit Tess. Znanstveniki si zelo veliko obetajo od prihajajočega teleskopa James Webb, pa tudi od evropske misije Ariel, ki je predvidena za leto 2028. V odpravi bodo poskušali dobiti natančne podatke o okoli tisoč eksoplanetih. Do zdaj je znanih več kot 4000, a o njih se zaradi tehnoloških omejitev ve zelo malo podrobnosti o kemijski sestavi atmosfere, oblikovanju in evoluciji.
