Razbijanje strahov pred jedrsko energijo
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje uporabljam prenosni računalnik in pametni telefon. Z njima sem v stiku s sodelavci, kolegi, doma in v tujini. S temi orodji tudi spremljam aktualne podatke o rabi energije po svetu ter kako se raba energije spreminja s časom in razvojem družbe. Najraje pa uporabljam projektor pri predavanjih. Svoje znanje res rad prenašam na študente ali širšo javnost.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj delate?
Raziskujem trajnostno energetiko in vlogo jedrske energije pri tem. Predvsem kako povezana je raba energije z razvojem družbe in vplivi na okolje. Preučujem vplive izbir, energetskih strategij ter kako pomembno vlogo ima jedrska energija pri vzpostavljanju resnično trajnostnega energetskega sistema. Sistema, ki omogoča sočasno ohranjanje narave in gospodarno preskrbo ljudi z energijo.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
Ta epidemija je pokazala, kako nepredvidljivo se družba odziva na dognanja znanosti. Tudi na področju trajnostne energetike se soočamo s podobnimi komunikacijskimi izzivi. Med epidemijo smo videli, kako hitro se lahko v družbi razširijo miti, nerealna pričakovanja in strahovi, ki nimajo podlage v strokovnih dognanjih. Tudi na področju energetike se pogosto srečujemo z miti in strahovi javnosti, medtem ko večino dosežkov znanosti in njenih koristi jemljemo za samoumevne. To obdobje je utrdilo zavedanje, kako pomembno je vztrajno ozaveščanje o strokovnih dejstvih.
Zakaj imate radi znanost?
Znanstveni pogled mi omogoča, da lahko opazujem svet ter procese okoli sebe in iščem razloge, zakaj so stvari takšne, kot so. Pri svojem delovanju v znanosti občutim globoko občudovanje, spoštovanje, ponižnost in predvsem odgovornost do sveta, ki nas obdaja. Omogoča mi globlji uvid v procese, ki se nam pogosto zdijo samoumevni. Na primer, zakaj in kako so vsi naravni energetski pretoki povezani med sabo. Ta usmerjenost znanosti v razumeti zakaj mi je zelo blizu.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Širjenje znanja, spoznavanje neznanega, odpravljanje neutemeljenih strahov. Uporabo jedrske energije za preskrbo družbe z energijo v marsikaterem primeru omejuje strah. Z novim znanjem o jedrski tehnologiji, njegovim ohranjanjem in širjenjem lahko premagamo zakoreninjene, a za družbo škodljive mite. Kot je rekla že Marie Curie: »Ničesar v življenju se ni treba bati. Le razumeti je treba.« Že z obstoječo jedrsko tehnologijo si lahko človeštvo zagotovi varno ter do okolja in narave prijazno energetsko preskrbo daleč v prihodnost.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?
Proti koncu srednje šole, ko sem prvič občutil vznemirjenje ob merjenju sevanja v naravnem okolju. Ko sem dojel, da lahko z detektorji ionizirajočega sevanja ta očem nevidni del elektromagnetnega spektra izmerimo tako natančno, da vidimo skoraj vsak posamezen foton, vsak posamezen radioaktivni razpad. Ob tem se mi je odprl povsem nov in vznemirljiv pogled na svet.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Sem slovenski predstavnik v mednarodnih strokovnih odborih tako pri OECD kot pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo. Predvsem pa sem tudi mož ženi in ponosen oče trem hčerkam, ki mi neutrudno postavljajo vznemirljive izzive, ob katerih fizikalne zakonitosti pogosto ne pomagajo.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Spoznanje, da uporaba jedrske tehnologije za pridobivanje energije koristi okolju in ljudem hkrati.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Ne. Zemlja je prelepa. Beg na Mars je izgovor, da lahko Zemljo še naprej neodgovorno izkoriščamo in pričakujemo, da bomo na Marsu dobili drugo priložnost.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Predvsem na jedrsko energijo v vseh njenih oblikah. Na velike jedrske elektrarne za proizvodnjo zanesljive pasovne elektrike, pa tudi na manjše in inovativne jedrske elektrarne, ki lahko hitro nadomestijo obstoječe termoelektrarne na premog in hkrati proizvajajo elektriko in toploto za ogrevanje domov.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Liso Meitner, njeno vlogo pri odkritju cepitve urana leta 1938 je zgodovina po krivici spregledala. Zelo me zanima njena plat zgodbe.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjigo avtorjev Joshue Goldsteina in Staffana Qvista Svetla prihodnost: kako so nekatere države rešile podnebne spremembe, druge pa jim lahko sledijo. V knjigi je predstavljena preverjena možnost, kako lahko zmanjšamo količino sproščenih toplogrednih plinov. Avtorja s podatki pokažeta, kako je čista energija hitro nadomestila fosilna goriva na Švedskem, v Franciji in Kanadi, hkrati pa se je tam povečala blaginja in naravno okolje je zdaj v boljšem stanju.
Med spletnimi stranmi priporočam zelo aktualno in celovito zastavljeno www.electricitymap.org, na kateri lahko v realnem času spremljamo izpuste toplogrednih plinov iz proizvodnje električne energije za vsako državo na svetu.
Film Interstellar oziroma Medzvezdje (2014). V njem se prepletajo dimenzije časa, prostora in čustev. Hkrati pa fizikalno realno pokaže, kako pomembno je zaupanje v znanost za razvoj družbe in kako usodno je opuščanje znanosti in zatekanje k dogmam.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Da danes v razviti družbi preskrbo z energijo dojemamo tako samoumevno, so omogočili zapleteni in robustni energetski sistemi, ki pa so vse bolj ranljivi in imajo vse več šibkih členov. Ironično je, da postajamo vse bolj življenjsko odvisni od električne energije, hkrati pa vse manj razumemo pomen zanesljive preskrbe.
———
Dr. Tomaž Žagar je predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, profesor jedrske energetike in trajnostnega razvoja na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru, zaposlen v GEN energiji, d. o. o.
