Simpatični Cimon odpotoval v vesolje: kako bo potekalo sodelovanje med ljudmi in AI?

Astronavtu bo lahko Cimon dajal navodila, kako izvajati znanstvene poskuse, sposoben bo tudi odgovarjanja na vprašanja.
Fotografija: Cimon bo pol leta preživel na Mednarodni vesoljski postaji. FOTO: Nasa
Odpri galerijo
Cimon bo pol leta preživel na Mednarodni vesoljski postaji. FOTO: Nasa

Danes je v nebo poletela raketa zasebnega podjetja SpaceX in na Mednarodno vesoljsko postajo poslala zaloge in nove znanstvene instrumente. Med opremo je tudi okrogel robot z animiranim obrazom, poimenovan Cimon. Gre za mobilnega interaktivnega spremljevalca, torej asistenta astronavtov, delujočega s pomočjo umetne inteligence. Cimon je težak pet kilogramov, a v breztežnostnem prostoru bo s pomočjo 14 notranjih ventilatorjev prosto lebdel. Pri Nasi in Esi bodo preverjali, kako bo potekalo sodelovanje med roboti in človeško posadko. 

Cimon bo sledil astronavtu Alexandru Gersu. FOTO: Nasa
Cimon bo sledil astronavtu Alexandru Gersu. FOTO: Nasa


Cimon je opremljen z mikrofoni in kamerami, da bo prepoznal svojega »lastnika«, nemškega astronavta Alexandra Gersta. Čeprav bo Cimon bolj ali manj vseskozi za petami astronavta, bo le-ta imel možnost, da ga izklopi, ko si bo želel zasebnost. Cimon govori angleško, razvili pa so ga pri Airbusu in IBM za nemško vesoljsko agencijo DLR. Astronavtu bo lahko dajal navodila, kako izvajati znanstvene poskuse, sposoben bo tudi odgovarjanja na vprašanja. Na Zemljo se bo vrnil 13. decembra letos. 

Med znanstvenimi instrumenti, ki so danes odpotovali s Falconom 9, je tudi Micro-12 za poskuse v molekularni biologiji. S pomočjo eksperimentov bodo preverjali, kako mikrogravitacija vpliva na rast in sposobnost bakterij, da pošiljajo elektrone prek celične membrane. Takšne bakterije bi lahko uporabljali za proizvodnjo elektrike iz organskega odpadnega materiala.

Falcon 9 je na ISS ponesel kapsulo s 2700 kilogramov težkim tovorom. FOTO: Malcolm Denemark/AP
Falcon 9 je na ISS ponesel kapsulo s 2700 kilogramov težkim tovorom. FOTO: Malcolm Denemark/AP


Na postajo potuje tudi termalni radiometer Ecostress, ki bo meril, kako rastline reagirajo na spremembe pri dostopnosti vode. Ti podatki bo lahko družbi pomagali pri porabi vode v kmetijstvu. Rastline regulirajo temperaturo, da skozi pore izhlapeva voda, če je te dovolj, uravnavanje poteka brez težav, ko jo primanjkuje, rastline začnejo doživljati temperaturni stres. Ecostress bo meril spreminjane temperatur in koliko vode pravzaprav rastline rabijo in kako se odzivajo na stres. 

Poleti v vesolje vplivajo tudi na človeško telo. Rodent Research-7 bo preverjal, kako se na breztežnost odzivajo mikroorganizmi v človeških prebavilih, kako spremenjen spalni cikel vpliva na ravnotežje črevesne mikroflore. Rezultati bodo pripomogli tako izboljševanju zdravljenja bolezni prebavil, imunskega sistema in motenj spanja na Zemlji, še kako prav pa bodo tudi pri načrtovanju dolgotrajnih potovanj precej dlje od vesoljske postaje. Astronavti bodo eksperimentirali tudi na področju kardiovaskularnih in rakavih obolenj. 

Falcon 9 je poletel z iztrelišča Cape Canaveral. FOTO: Red Huber/AP
Falcon 9 je poletel z iztrelišča Cape Canaveral. FOTO: Red Huber/AP


Mednarodna vesoljska postaja je unikaten laboratorij, v katerem so se odvili eksperimenti, nujni za nadaljnje raziskovanje vesolja. V 17 letih je na postaji živelo 230 ljudi iz 18 držav. Opravili so več kot 2400 raziskav. 

Komentarji: