Sonda, ki se bo zaletela v asteroid

Prihodnje leto bo Nasina sonda Dart spremenila orbito lunice asteroida.
Fotografija: Odprava Dart bo pokazala, ali imamo orožje proti asteroidom. FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL/Steve Gribben
Odpri galerijo
Odprava Dart bo pokazala, ali imamo orožje proti asteroidom. FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL/Steve Gribben

Dinozavri so lahko le nemočno zrli v prihajajoči konec. Asteroidi so tudi 66 milijonov let pozneje povsem realna grožnja nam in drugemu življu na planetu Zem­lja (ki ga žal že brez vesoljskih kamnov zelo uspešno uničujemo), a zdaj imamo znanje in tehnologijo ter potrebno drznost, da se jim lahko postavimo po robu.

Nasa bo v prihodnjih dneh (prvi mogoč datum je 24. november, izstrelitveno okno se zapre 12. februarja 2022) v vesolje poslala odpravo Dart oziroma z daljšim imenom Testno misijo preusmerjanja dvojnega asteroida, ki je prva odprava, s katero bodo preverjali, ali lahko z namernim trčenjem spremenijo smer in hitrost nebesnega telesa.

Dartov cilj sta dvojni bližnje­zemeljski asteroid 65803 Didimos (Didymos) s premerom okoli 780 metrov (za primerjavo, najvišja stavba na svetu Burdž Kalifa meri 830 metrov) in njegova lunica Dimorfos (Dimorphos), ki meri približno 160 metrov (kot denimo Velika piramida v Gizi). Dimorfos obkroži Didimos v približno 12 urah. Ob morebitnem trčenju z Zemljo bi nastale obsežne posledice (asteroid, ki je padel na Čeljabinsk, je imel premer okoli 20 metrov, asteroid Chicxulub, ki je povzročil izumrtje dinozavrov, pa približno 10 kilometrov), a k sreči se njune poti ne križajo s tirnico našega planeta.

Dart se bo predvidoma konec septembra oziroma v začetku oktobra prihodnje leto namerno zaletel v Dimorfos s hitrostjo 6,6 kilomet­ra na sekundo ali 23.760 kilomet­rov na uro. Preprosta sonda (njena naloga je vendarle samouničenje in ni potrebe po kupu vrhunskih instrumentov) bo spremenila hitrost kamna za vsega 0,4 milimetra na sekundo, so pojasnili pri Nasi, a to bo dovolj, da se bo njegova krožnica okoli Didimosa skrajšala. »Orbita Dimorfosa se bo spremenila za približno deset minut, morda tudi dvajset ali trideset. Prepričani pa smo, da ne bomo spremenili orbite Didimosa okoli Sonca,« je zatrdil znanstvenik pri odpravi Andy Rivkin. Že tako majhna sprememba hitrosti, če se doseže dovolj zgodaj, bi lahko pomenila rešitev Zemlje pred uničujočim vesoljskim kam­nom, saj se ta milimetrska sprememba v nekaj letih lahko spremeni v kilometrsko. Za našo varnost je torej ključno, da morebitne nevarne asteroide najdejo dovolj zgodaj.

Dogajanje bodo budno spremljali s teleskopi, čez nekaj let pa bo posledice od blizu preverila evropska sonda Hera. Pri Nasi, kjer odpravo koordinirajo skupaj z laboratorijem za fiziko Johnsa Hopkinsa (JHUAPL), se nadejajo, da bodo dobili čim bolj natančne podatke, kako uspešna bi bila ta metoda, če bi proti nam drvel kakšen večji asteroid, in ali so dosedanje računalniške simulacije obnašanja asteroida ob takšni preusmeritvi točne.

Asteroidi sem ter tja opozorijo nase, kot je bilo pred leti v Čeljabinsku, kjer je eksplozija poškodovala več tisoč ljudi in stavb, a k sreči (vsaj v bližnji prihodnosti) proti nam ne drvi nobeden, ki bi povzročil globalno katastrofo in zbrisal naš obstoj. A tam zunaj jih je ogromno in vsako leto odkrijemo več tisoč novih, v vesolju tudi delujejo sile, ki lahko spremenijo potek dogajanja, zato ni slabo biti pripravljen. Za vsak primer!

Trčenje bo skrajšalo orbito lunice za približno deset minut.

FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL
Trčenje bo skrajšalo orbito lunice za približno deset minut. FOTO: Nasa/Johns Hopkins APL

Le en sam znanstveni instrument

Osrednja konstrukcija Darta je oblikovana podobno kot hladilnik, nanjo pa so nameščeni motorji in antene ter 8,5 metra dolga solarna panela. Gre za inovativno tehnologijo upogljivih panelov, ki se razvijejo kot rolo. Poleg motorjev na hidrazin bo uporabljal tudi varčni ionski pogonski sistem NEXT-C, ki bo po Nasinih ocenah med celotno odpravo porabil deset kilogramov ksenona.

Opremljen bo le z enim instrumentom, to je kamero Draco (gre za kamero, zasnovano na kameri Lorri sonde New Horizons, ki je naredila spektakularne posnetke Plutona), ki jo bo usmeril v točko trčenja in tudi preučeval lastnosti dvojnega asteroida, ki ga bo zadel približno 11 milijonov kilometrov stran od nas. Ne bo pa Dart potoval sam, v »nahrbtniku« bo še 14-kilogramski italijanski kockasti satelit LiciaCube. Malček ima precej pomembno nalogo. Približ­no deset dni pred trčenjem se bo ločil od Darta in bo z dvema kamerama fotografiral trčenje in njegove posledice.

Nasina odprava je šele prvi del širšega projekta zaščite planeta, oktobra 2024 sledi še drugi, ko bodo na pot proti istemu cilju poslali Hero. Sonda bo Didimos ujela leta 2026 in preučila, kako veliko rano je na Dimorfosu pustil Dart (predvidevajo, da bo nastal kakšnih 15 metrov širok krater). Hero bosta pospremila dva kockasta satelita, ki bosta natančno preučila binarni asteroid, še posebno pozorni bodo na maso manjšega kamna. Natančneje bodo preučili tudi sestavo asteroidov.

Dart, ki ga bodo izstrelili s falconom 9 podjetja SpaceX, je med nizkocenovnimi Nasinimi odpravami, saj so zanj porabili okoli 284 milijonov evrov.

Preberite še:

Komentarji: