Supermasivni črni luknji bosta trčili
Astronomi so v ozvezdju Vodnarja v galaksiji NGC 7727 odkrili par supermasivnih črnih lukenj, ki sta od Zemlje oddaljeni 89 milijonov svetlobnih let, kar je precej manj od prej znanih parov, so sporočili iz Evropskega južnega observatorija (ESO). Poleg tega sta luknji posebni, saj je med njima (astronomsko gledano) zelo majhna razdalja in bosta v prihodnjih nekaj sto milijonov letih trčili in se združili v eno samo ogromno črno luknjo.
Supermasivni vesoljski objekti, iz katerih ne more pobegniti niti svetloba, so praviloma v vseh središčih galaksij (v naši kraljuje Strelec A* ali Sagittarius A*, od nas oddaljen 25.800 svetlobnih let) in ko galaksiji trčita (naša bo denimo čez štiri do pet milijard let trčila z Andromedo) se tudi njunima črnima luknjama obeta združitev. Med novoodkritima luknjama je razdalja 1600 svetlobnih let. »Majhna razdalja in njuna hitrost kažeta, da se bosta v eno samo pošastno luknjo združili v prihodnjih 250 milijonih letih,« je pojasnil soavtor študije Holger Baumgardt z Univerze v Queenslandu v Avstraliji. Kot so še dodali avtorji študije, objavljene v reviji Astronomy & Astrophysics, bi ravno taka trčenja lahko razložila, kako so se »ustvarile« najmasivnejše črne luknje v vesolju.
Karina Voggel z observatorija v Strasbourgu v Franciji, ki je prva avtorica študije, je s pomočjo gravitacijskega privlaka, ki ga imata luknji na okoliške zvezde, izračunala, kako masivni sta črni luknji. Večja v paru, ki je v samem središču NHC 7727, ima maso kar 154 milijonov Sonc, manjša pa 6,3 milijona Sonc (črna luknja Strelec A* ima maso okoli 4 milijonov Sonc). Merjenje mase na tak način so omogočili instrumenti na Zelo velikem teleskopu organizacije ESO v Čilu, dodatne podatke pa so pridobili s teleskopom Hubble.
Kot so še pojasnili pri ESO, so astronomi sicer že dlje časa sumili, da sta v galaksiji dve črni luknji, a ker sta črni, saj ne oddajata svetlobe, so ju le težko našli. V njuni neposredni bližini tudi ni veliko visokoenergetskega sevanja, ki sicer izdaja ta vesoljska telesa. Astrofizičarka Voggel tako tudi meni, da se v vesolju verjetno skriva še veliko takšnih parov, ki nastajajo ob združevanju galaksij. V prihodnjih letih jih bodo zagotovo lahko odkrivali, saj se gradi kar nekaj ogromnih teleskopov, eden izmed teh je ESO-ov Ekstremno velik teleskop s premerom zrcala 39 metrov, pa Veliki Magellanov teleskop (premer zrcala 24,5 metra) in 30-metrski teleskop, v kratkem pa bodo izstrelili tudi vesoljski teleskop James Webb.
