Taljenje ledu lahko vodi v eksplozivne izbruhe vulkane

Taljenje ledenikov in ledenih pokrovov bi lahko sprožilo vrsto eksplozivnih vulkanskih izbruhov, kaže raziskava šestih ognjenikov v čilskih Andih. Ko led izgine, se sprosti pritisk na podzemne magmatske komore, s tem pa se poveča verjetnost (eksplozivnih) izbruhov. Tak proces so že opazili na Islandiji.

Raziskava, ki so jo predstavili na mednarodni geokemijski konferenci Goldschmidt v Pragi, kaže, da bi lahko na stotine mirujočih vulkanov po vsem svetu – zlasti na Antarktiki – postalo aktivnejših, saj podnebna kriza pospešuje taljenje ledenikov. Raziskovalci z Univerze Wisconsin – Madison v ZDA so z radioizotopskim datiranjem in analizo kamnin na šestih vulkanih v južnem Čilu, tudi na zdaj mirujočem Mocho-Choshuenco, preučili, kako sta napredovanje in umikanje patagonskega ledenega pokrova vplivali na preteklo vulkansko dejavnost.

Dvig morske gladine za meter pomeni od sto do tristo milijonov migracij

Povezava med umikanjem ledenikov in povečano vulkansko aktivnostjo je na Islandiji znana že od 70. let prejšnjega stoletja, najnovejša študija pa je ena prvih, ki pojav raziskujejo v celinskih vulkanskih sistemih. Raziskava kaže, da je med vrhuncem zadnje ledene dobe (pred približno 26.000–18.000 leti) debela ledena odeja zmanjšala obseg izbruhov, hkrati pa povzročila, da se je od deset do 15 kilometrov pod površjem nakopičila velika zaloga magme. Ko se je ledeni pokrov ob koncu ledene dobe, pred približno 13.000 leti, hitro stalil, je nenadna izguba mase povzročila razrahljanje skorje in razširitev plinov. Kopičenje je sprožilo eksplozivne izbruhe. »Ker se ledeniki zaradi podnebnih sprememb umikajo, bodo po naših izsledkih vulkani izbruhnili pogosteje in z večjo močjo,« je dejal Pablo Moreno-Yaeger z Univerze Wisconsin – Madison. »Ključni pogoj za povečano eksplozivnost je najprej zelo debela ledeniška odeja nad magmatsko komoro, sprožilni trenutek pa je, ko se ti ledeniki začnejo umikati in sproščajo pritisk – kar se trenutno dogaja na območjih, kot je Antarktika,« je dodal.

Na fotografiji je vulkan Villarrica, okoli 800 km južno od Santiaga v Čilu. FOTO: Martin Bernetti/AFP

Zaradi globalnega segrevanja, ki ga povzroča izgorevanje fosilnih goriv, se talijo ledeniki po vsem svetu. Največje tveganje za ponovni pojav vulkanskih izbruhov je na zahodni Antarktiki, kjer pod debelim ledom leži vsaj 100 vulkanov, so pojasnili raziskovalci. Ta led bo v prihodnjih desetletjih in stoletjih verjetno izginil, če se bo planet še naprej segreval.

Vulkanski izbruhi sicer lahko začasno ohladijo planet, saj v ozračje izbruhajo pline in pepel, ki zastrejo in odbijajo sončno svetlobo. To se je zgodilo po izbruhu vulkana Pinatubo na Filipinih leta 1991, po katerem so se globalne temperature znižale za približno 0,5 stopinje Celzija. Vendar se pri več izbruhih učinki obrnejo. Ob izbruhih se namreč lahko sprosti znatna količina toplogrednih plinov, od vodne pare do ogljikovega dioksida in metana. »Sčasoma lahko kumulativni učinek več izbruhov prispeva k dolgoročnemu globalnemu segrevanju zaradi kopičenja toplogrednih plinov. To ustvarja pozitivno povratno zanko, v kateri taljenje ledenikov sproži izbruhe, ti pa lahko prispevajo k nadaljnjemu segrevanju in taljenju,« je razložil Moreno-Yaeger.

»Naša študija kaže, da pojav ni omejen na Islandijo, ampak je mogoč tudi na Antarktiki. Tudi druge celinske regije, kot so deli Severne Amerike, Nove Zelandije in Rusije, si zaslužijo več pozornosti,« je dodal. Prejšnje raziskave so pokazale, da se je vulkanska aktivnost po zadnji ledeni dobi povečala za dva- do šestkrat, študija vulkanov v Čilu pa je ena prvih, ki so pokazale, kako se je to zgodilo. Podoben pojav je nastal pri analizi kamnin v vzhodni Kaliforniji leta 2004.