To je Sonce od blizu

Fotografije je posnel novi solarni teleskop Daniel Ken Inouye na Havajih.
Fotografija: Posnetki Inouyevega teleskopa lahko razkrijejo podrobnosti, velike le 30 kilometrov. FOTO: NSO/AURA/NSF 
Odpri galerijo
Posnetki Inouyevega teleskopa lahko razkrijejo podrobnosti, velike le 30 kilometrov. FOTO: NSO/AURA/NSF 

To je najbolj podrobna fotografija površja naše zvezde. Delovati je začel solarni teleskop Daniel Ken Inouye na Havajih s štirimi metri širokim zrcalom ameriške nacionalne znanstvene fundacije (NSF), ki bo omogočil novo ero preučevanja Sonca in njegovega vpliva na naš planet.

Izbruhi Sončevega vetra, ki v vesolje ponesejo nabite delce, lahko negativno učinkujejo na satelite in celo na električno omrežje. Magnetno polje, ki se spreminja zaradi nenehnega gibanja plazme, lahko vodi v Sončeve nevihte. Ena teh je med divjanjem orkana Irma leta 2017 za kar osem ur onemogočila radijsko komunikacijo, ki jo uporabljajo reševalci. Zato si znanstveniki želijo bolje napovedovati vesoljsko vreme, ki ga narekuje Sonce. Pa tudi zato, ker človeštvo načrtuje potovanja globoko v vesolje. Zaščita pred radiacijo je eno ključnih tehnoloških vprašanj.

Na fotografiji je bližnji posnetek turbulentne plazme oziroma fotosfere, ki jo sestavlja od 300 do 400 kilometrov debela plast vročih plinov, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj Celzija, so sporočili iz fundacije. Celicam podobna struktura – vsaka celica je sicer realno velika kot ameriška zvezna država Teksas – je posledica vrtinčastega dogajanja, ko se vročina iz notranjosti seli na površje. Vroča plazma se dviga v središču, kar je videti kot svetlejši predel, nato pa ob robu znova potone.

V samem jedru Sonca, kjer se pod neverjetnim pritiskom vodikovi atomi zlivajo v helij, je temperatura več kot 15 milijonov stopinj Celzija. V »jedrskem reaktorju« se vsako sekundo porabi pet milijonov ton vodika. Jedrsko zlivanje poteka že pet milijard let in se bo nadaljevalo še naslednjih 4,5 milijarde let. Energija je ključna za naše osončje in seveda tudi za Zemljo. Brez nje nas ne bi bilo. Sončev veter je razsejan do samega roba Osončja, kar preučujeta Voyagerja, ti delci ščitijo nas in soseščino pred nevarnimi kozmičnimi žarki.

Posamezno območje je veliko kot Teksas. FOTO: NSO/AURA/NSF 
Posamezno območje je veliko kot Teksas. FOTO: NSO/AURA/NSF 


A sonce skriva še marsikatero skrivnost.

Teleskop bo lahko natančno določal vrednosti magnetnega polja in razkril vzroke potencialno nevarne aktivnosti. »Vse vse vrti okoli magnetnega polja,« je pojasnil Thomas Rimmele, direktor teleskopa, poimenovanega po pokojnem havajskem senatorju Danielu Kenu Inouyeju. »Da bi razkrili največje skrivnosti Sonca, moramo ne le zelo natančno videti strukture, od nas oddaljene okoli 150 milijonov kilometrov, ampak tudi izmeriti moč magnetnega polja in kako se širi v milijone stopinj vročo korono oziroma zunanji del atmosfere.« Kot pričakujejo, bodo zaradi novih opazovanj na potencialno nevaren izbruh opozorili že okoli 48 ur prej, in ne le 48 minut pred udarom nevihte.

Na posnetku je območje veliko 36.500 krat 36,500 km:


Noben solarni teleskop nima tako velikega zrcala kot Inouyejev, ki ima premer zrcala štiri metre. Teleskop stoji na 3000 metrov visokem havajskem vrhu Haleakalā. Za teleskop so morali zgraditi poseben hladilni sistem, hladilna tekočina se pretaka po enajst kilometrov dolgem sistemu cevi. Visokotehnološka hlajena kovina odbija večino toplote od glavnega zrcala, zato imajo znanstveniki vrhunski pogled na Sonce, s posebno optiko pa odstranjujejo motnje, ki jih povzroča atmosfera.

Solarni teleskop Daniel K. Inouye. FOTO: National Solar Observatory
Solarni teleskop Daniel K. Inouye. FOTO: National Solar Observatory


Observatorij so začeli graditi leta 2012, stal pa je okoli 312 milijonov evrov. Da so ga zgradili, so se morali pri NSF odpovedati financiranju dveh starejših solarnih teleskopov v Arizoni in Novi Mehiki.

Podatke bodo dopolnjevali z opazovanji od blizu, in sicer Parkerjeve solarne sonde, v začetku februarja pa bo proti zvezdi odpotoval še novi evropsko-ameriški orbiter. Evropski znanstveniki medtem načrtujejo gradnjo prav tako štirimetrskega teleskopa na Kanarskih otokih.

»Zdaj so vznemirljivi časi za solarne fizike,« je pokomentiral direktor Nacionalnega solarnega observatorija pri NSF Valentin Pillet. »Ta fotografija je šele začetek. V prihodnjega pol leta bomo teleskop še testirali. Teleskop bo v prvih petih letih zbral več podatkov o Soncu, kot smo jih zbrali do zdaj od trenutka, ko je leta 1612 teleskop v Sonce usmeril Galileo,« je dodal programski direktor astronomskih znanosti pri NSF David Boboltz. Dela bodo zaključena 30. junija, julija bo povsem operativen.
____
Avtorica je zaposlena v Delovnici.

Preberite še:

Komentarji: