Z vsakim izpostavljanjem soncu se poveča tveganje za nastanek raka
Poletje je čas sprostitve in oddiha, ki kar kliče na svež zrak in sonce. To pa je, čeprav nas navdaja s prijetnimi občutki, tudi nevarno, pretirano sončenje namreč lahko povzroči nastanek kožnega raka, ki je najpogostejša oblika raka na svetu.
Glavni dejavnik tveganja za pojav kožnega melanoma, ene od treh vrst kožnega raka, za katero pri nas po podatkih registra raka na leto zboli več kot 600 ljudi, je izpostavljenost ultravijoličnim žarkom. Zato je ključna ustrezna zaščita pred sončnimi žarki. Sonce je najbolj škodljivo, ko so žarki najmočnejši. V naših krajih je to med aprilom in oktobrom od 11. do 16. ure. Sodobne smernice odsvetujejo izpostavljanje soncu celo med 10. in 17. uro.
Izkustveno in znanstveno je potrjeno, da koža človeka, ki je na soncu, pordeči že po 15 minutah, 75 minut izpostavljenosti nezaščitene kože sončnim žarkom pa že lahko povzroči spremembe v globini celic in v DNK. Kot je za Delo pojasnil dermatolog prof. dr. Igor Bartenjev, jedrne kisline v celici, torej DNK, poškodujejo predvsem UVB-žarki. »Te poškodbe pa niso usodne, saj imamo v koži učinkovite mehanizme popravljanja škode, ki jo ti povzročijo. Posebni encimi, pravimo jim reparacijski, prepoznajo škodo, ki je nastala na celični DNK, in napako popravijo. Če je poškodb celic res veliko in če trajajo dolgo časa, se zgodi, da kakšna celica nekako uide temu popravilu, tako dobimo celico z drugačnimi lastnostmi in ta celica lahko sčasoma postane tudi rakava.«
Koliko sonca pa je že lahko preveč? »Na to je težko odgovoriti, odvisno je namreč od tipa kože, rase, od moči sončnih žarkov, od debeline ozonske plasti, od vpadnega kota sončne svetlobe ... Na splošno velja, da vsako izpostavljanje soncu povečuje tveganje za nastanek raka,« odgovarja dr. Bartenjev, sicer podpredsednik Združenja slovenskih dermatovenerologov in vodja letošnje kampanje Euromelanoma v Sloveniji, v kateri so brezplačno pregledovali morebitne spremembe na koži gradbincev. Ti so namreč med poklicnimi skupinami, ki so najbolj izpostavljene soncu.
Pri morebitnem nastanku raka je zelo pomemben pigment kože, ki ga imenujemo melanin, nastaja pa v celicah melanocitih. Kot pojasnjuje sogovornik, melanin v zgornjih plasteh kože prestreže sončne žarke, da ne morejo prodreti v globlje plasti in tam poškodovati celic. Sam pigment bistveno zmanjšuje možnost poškodb celic in kot posledice nastanka raka: »Pripadniki temne rase, Arabci, Indijci, denimo, skoraj ne poznajo kožnega raka. Ta se pojavi predvsem pri svetlopoltih, svetlookih, pegastih ljudeh, katerih koža je na soncu hitro opečena in nikoli ne porjavi dobro.«
Zavedanje o nevarnosti izpostavljanja soncu se v družbi vendarle vse bolj krepi. Vseeno pa bomo še naprej hodili na oddih, še naprej bomo preživljali čas na soncu, tega ni mogoče spremeniti. Bistveno je, da vemo, da je doza tista, ki povzroči »strup«. Igor Bartenjev
»Melanom je tako velikokrat povezan z genetiko, saj obstajajo prav določeni geni; ljudje s takšnim genskim zapisom veliko pogosteje obolevajo za melanomom,« pravi dr. Bartenjev.
Število zbolelih se vsako leto poveča za 2,5 odstotka
Raka sicer delimo na melanomskega in nemelanomskega; maligni melanom predstavlja približno 15 odstotkov vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 odstotkov smrti zaradi kožnega raka. Melanom ne spada med najpogostejše vrste raka, se pa njegova incidenca viša najhitreje med vsemi raki, lahko preberemo na spletni strani Onkološkega inštituta. Število zbolelih za malignim melanom se, kot kažejo podatki inštituta, vsako leto poveča še za 2,5 odstotka, kar je največ med vsemi raki. A kot dodajajo, se je preživetje v zadnjem obdobju občutno izboljšalo. Danes že več kot 90 odstotkov bolnikov preživi več kot pet let po diagnozi. Vendar stroka opozarja in poziva, da ob morebitnih sumljivih kožnih spremembah takoj obvestimo osebnega zdravnika. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od pravočasne diagnostike.
Diagnozo najpogosteje postavijo glede na anamnezo o spreminjanju pigmentnih znamenj, novonastalih znamenjih, izpostavljenosti soncu in opeklinah. Zdravljenje primarnega melanoma je praviloma kirurško, se pa, kot so na Onkološkem inštitutu zapisali v sporočilu za javnost, »kirurgija melanoma razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov, namenjenih bolnikom s tretjim ali četrtim stadijem bolezni, in bo v prihodnje, podobno kot radioterapija, služila izboljšanju učinkovitosti sistemskega zdravljenja«. Obstajajo tudi drugi načini zdravljenja, danes se denimo več posvečajo tarčnemu zdravljenju in imunoterapiji.
Veliko pa lahko za zdravje kože naredi vsak sam, da se izogne tveganju za nastanek raka, in sicer z uporabo sredstev za zaščito z ustreznim faktorjem, izogibanjem soncu, ko je to najmočnejše, zaščito s sončnimi očali, oblačili in pokrivalom ter z zadostno količino popite vode in ustrezno prehrano.
Dermatologi svetujejo, da takrat, ko je koža še bela, uporabljamo zaščitna sredstva z visoko stopnjo zaščite. Če bi se namazali idealno, bi zadoščal faktor zaščite (SPF) od 15 do 20. Ker pa se nikoli ne namažemo povsem enakomerno, svetujejo sredstva z višjim faktorjem. Zlasti skrbno moramo namazati dele telesa, ki so bolj izpostavljeni sončnim žarkom, in dele, na katerih je koža posebej občutljiva: obraz, čelo, uhlje in vrat, prav tako hrbtišče rok in ustnice. Sredstvo nanesemo pol ure prej, preden gremo na sonce, in nanos obnavljamo na dve do šest ur, odvisno od tega, ali se znojimo, se kopamo ...
Za en nanos oziroma za zaščito večine telesa povprečno velikega odraslega človeka zadostuje 30 mililitrov zaščitnega sredstva. Regulacija kozmetične industrije zaščitnih sredstev je pri nas kar stroga, še posebej za sredstva, ki jih lahko kupimo v lekarni. Pozorni pa bodimo, da gre za kombinirano zaščito UVA in UVB, da so preparati stabilni na soncu (fotostable) in da se z vodo ne sperejo takoj (waterproof).
ABCDE
Poleg preventivnega ravnanja je pomembno tudi samopregledovanje. »Vsako leto ponavljamo, kako si lahko kožo pregledamo sami in na kaj moramo biti pozorni,« poudarja dr. Bartenjev. Kot pojasnjuje, pri pigmentnih spremembah upoštevamo načelo ABCDE: A – asimetrija, B – omejitev (border), C – večbarvnost (colour), D – premer več kot 6 milimetrov (diameter), E – spreminjanje (evolution). »Torej, znamenje, ki je večje od 6 milimetrov in se spreminja, ob tem pa je vsaj deloma črne barve, moramo pokazati zdravniku. Sicer pa moramo biti pozorni tudi na krastice, ki se zmeraj znova obnavljajo, in ranice na koži, ki se v enem mesecu ne zacelijo.«
Zagorelost je iz mode
Če je po eni strani v sodobni družbi izrazito razširjen strah pred staranjem (kože), se med sprehodom po plaži še vedno lahko čudimo nekaterim, ki se namerno izpostavljajo soncu. Kot odgovarja dermatolog, je zagorela polt desetletja veljala za nekaj lepega, športnega, povezovali smo jo s počitnicami, celo z življenjskim standardom. Tega čez noč ni mogoče spremeniti. Na cestah se vijejo kolone ljudi, ki si želijo na morje, na sonce na oddih.
»Kljub temu pa se v družbi zavedanje o nevarnosti izpostavljanja soncu vendarle vse bolj krepi. To je dobro in prepričan sem, da bo počasi skrb za zdravje kože postala še večja. Vseeno pa bomo še naprej hodili na oddih, še naprej bomo preživljali čas na soncu, tega ni mogoče spremeniti. Bistveno je, da vemo, da je doza tista, ki povzroči 'strup'. Tako ne bomo pretiravali, kajti škodljive posledice sončnih žarkov so vendarle povezane s čezmernim izpostavljanjem soncu,« sklene dr. Bartenjev.
