Zakaj nekaj deluje, tako kot deluje

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kot teoretični biofizik pri svojem delu ne uporabljam posebno zanimivega inštrumenta – moje delo je pretežno omejeno na delo z računalnikom. Z njim programiram, analiziram podatke in jih vizualiziram. Precej zanimivejši pa so instrumenti, s katerimi delajo moji tesni sodelavci – eksperimentalci, ki mi podatke posredujejo.

Izpostavil bi konfokalni mikroskop z laserskim skenerjem, ki omogoča snemanje aktivnosti celic v intaktnih tkivih. Kompleksne podatke o večcelični dinamiki celic potem pomagam obdelati, analizirati in interpretirati z različnimi komputacijskimi pristopi in modeli. Tako dodelanih mikroskopov, kot jih imamo na Medicinski fakulteti v Mariboru, na svetu ni veliko.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Največ se ukvarjam s preučevanjem kolektivne celične dinamike v tkivih. Da organ deluje pravilno, mora na tisoče celic med seboj komunicirati in delovati usklajeno. Na primer v mikroorganih, ki jih najbolj preučujemo – v Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki, so celice beta, ki izločajo inzulin, električno skopljene, tako da lahko delujejo sinhrono. To je nujno, da so vzorci izločanja inzulina pravilni, in s tem je omogočeno vzdrževanje normalnega ravnovesja hranil v telesu.

Motnje v sinhronem delovanju celic pa vodijo do motenj v izločanju inzulina, kot je to značilno za sladkorno bolezen. Pri svojem delu se tako ukvarjam predvsem s preučevanjem mehanizmov medcelične komunikacije, kako se ti spremenijo v bolezni in kako na kolektivno celično aktivnost vplivajo različne farmakološke substance, ki imajo potencial, da postanejo novo zdravilo za sladkorno bolezen.

Zakaj imate radi znanost?

V znanosti me najbolj zanima preučevanje osnovnih principov, zakaj nekaj deluje tako, kot deluje. Sam sem največje zadovoljstvo našel v preučevanju bioloških sistemov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ukvarjam se z bazičnimi raziskavami na področju biofizike in medicine, zato so učinki za dobro človeštva posredni. Prizadevamo si za odkritje fundamentalnih zakonitosti vedenja celic v njihovem sociocelularnem okolju. Poznavanje tega pa je ključno pri razvoju novih in učinkovitih zdravil.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Že od konca osnovne šole sem si želel, da bi postal učitelj fizike, in takšna je bila potem tudi izbira mojega študija. Ko sem kot študent fizike imel priložnost videti predavanja kolegov, profesorjev in gostujočih predavateljev, ki so poročali o najnovejših dognanjih in raziskavah v fiziki, so me te vsebine zelo pritegnile. Potem sem preprosto imel srečo, da sem dobil priložnost zaposlitve kot mladi raziskovalec. Tako je raziskovanje hitro postalo moja obsesija.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

V službi tudi poučujem, in to delam z veseljem. Prosti čas preživljam z družino, rad grem v hribe ali igram na klavir. Z veseljem se s prijatelji udeležim tudi kakšne zabave, kjer rad zaplešem.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Entuziazem. Raziskovalno delo ne predstavlja službe – to so stvari, ki jih delamo z veseljem, ker nas zelo zanimajo in izpopolnjujejo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

To je težko napovedati. Na področju medicine si veliko obetamo od genske terapije, ko bo ta postala širše dostopna. V bližnji prihodnosti bo spremembe v načinu življenja ljudi gotovo določal tudi napredek na področju umetne inteligence.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne, bi pa z veseljem spremljal potek ekspedicije.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Prihodnost vidim v jedrski energiji in tu so tudi velike priložnosti za Slovenijo. V malo bolj oddaljeni prihodnosti pa človeštvo lahko stavi na fuzijski reaktor.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Richardom Feynmanom. Velja za zadnjega človeka, ki je imel pregled nad celotno do takrat znano fiziko. Zelo cenim, ker je bil tudi zelo dober učitelj in je skrbel za popularizacijo znanosti. Bil je tudi vedre narave, tako da morda ne bi ostalo zgolj pri kavi.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Filmi, ki so mi zares ostali v spominu in bi si jih z veseljem priporočal so: Interstellar, A Beautiful Mind, The Physician in The Imitation Game. Toplo priporočam tudi dokumentarne filme v produkciji BBC na temo narave in znanosti. Od knjig bi posebej izpostavil knjigo Linked (A.-L. Barabási in J. Frangos), ki daje zelo dostopen uvod v področji kompleksnih sistemov ter znanosti o omrežjih. To so nove in interdisciplinarno naravnane znanstvene discipline, ki v zadnjih dveh desetletjih doživljajo pravi razmah.

***

Izr. prof. dr. Marko Gosak dela na Oddelku za fiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (UM) in Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakulteta UM.