Zakaj se organizem obrne proti samemu sebi

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Trenutno je nepogrešljiv računalnik. Sicer pa me v laboratoriju največ lepih in manj lepih spominov veže na mikrotitrske ploščice, to so ploščice z vdolbinicami, v katere pipetiramo vzorce. Dejansko sem na njih ali pa zaradi njih doktorirala. So pa nanje vezane številne nepogrešljive raziskovalne in diagnostične metode.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Delujem na področju imunologije in avtoimunskih bolezni. To so bolezni, pri katerih organizem tvori škodljiv imunski odziv proti lastnim tkivom ali organom (revmatoidni artritis, celiakija …). Na razvoj teh bolezni vplivajo genetski, hormonski in okoljski dejavniki. Intenzivno smo raziskovali spremembe vezavnih mest naravnih protiteles pod vplivom oksidacije ali kot posledico produktov oksidativnega stresa, ki so mu izpostavljena naša tkiva, celice. Naravna protitelesa so tisti bazen protiteles, ki nastane brez izpostavitve specifični bakteriji ali virusu, a so naša prva obrambna linija ob njihovem vdoru, podpirajo nadaljnji imunski odziv. Dokazali smo, da so ta protitelesa tako kot drugi proteini v telesu podvržena oksidacijskim spremembam in da je oksidativni stres lahko eden od sprožilnih dejavnikov.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ker se na fakulteti pedagoško delo nenehno prepleta z raziskovalnim, smo zaradi spremenjenega načina učnega procesa in vpeljave novih načinov poučevanja in preverjanja znanja na daljavo bistveno več časa namenili temu delu. In, kakor so nas po prvem valu pohvalili študentje, nam je uspelo. Delo v laboratorijih je bilo omejeno, otežen je bil dostop do bioloških vzorcev in s tem vsaj na začetku upočasnjeno raziskovalno delo.

Zakaj imate radi znanost?

Ker v idejah ni omejena. Vedno je možen nov »zakaj« in nov »kako«. In ker je dober občutek, ko temeljno znanje preide v uporabno znanje, usmerjeno v razvoj in dober namen za človeštvo in okolje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Dolgoročno upam, da bom pripomogla k razvoju novih diagnostičnih metod za diagnostiko (avtoimunskih) bolezni in preverjanje odziva ali napoved uspešnosti zdravljenja teh bolezni. Zadnjega pol leta pa smo z delovanjem in strokovnimi odgovori v facebook skupini Science Mamas Vaccine Forum s sodelavkami zagotovo pomirile marsikoga, ki se je znašel v dilemi ali stiski pred cepljenjem proti covidu-19 ali po njem.

Ob večerih odgovarja na vprašanja

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?

Po študiju farmacije sem opravljala šestmesečno pripravništvo v lekarni. Majhen kolektiv je bil super, občutek, da nekomu pomagaš in ti je hvaležen, tudi. A ob koncu sem se spraševala, na koliko načinov me to delo lahko izzove, ali so vsebine poklica lekarniškega farmacevta res tisto pravo zame. Kmalu zatem sem sprejela delo na področju imunologije in vpisala doktorat. Trenutno si želim, da bi lahko ustvarila svoj klon in tako uresničila ideje na osebnem in znanstvenem področju.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Sem mamica živahnemu triletnemu fantku, kar trenutno zahteva tudi učenje komunikacijskih in psiholoških veščin. Sicer pa za hobi zadnja leta rada fotografiram, stopim pa tudi na drugo stran – pred objektiv in ustvarim kakšno fotozgodbo.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Izbrala bi tri: zvedavost, vztrajnost, kritičnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Imenu navkljub nisem jasnovidna, zato se morda za ta odgovor lahko slišimo čez 50 let? Bo bolj znanstveno, predvsem pa izkustveno podprt.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Da, absolutno. S povratno karto.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Joj, o tej temi ima moje znanje veliko luknjo. Grobo rečeno, na obnovljive vire, saj Zemlji že tako veliko jemljemo, posredno in neposredno. A mislim, da je tudi tukaj potreben dober razmislek, kaj na koncu res pomeni dobro za naš planet. Ni vedno pomemben samo (ekološki) produkt, temveč tudi proces, kako do njega pridemo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Vsake tri mesece z drugim, morda? Veliko jih je, ki so ali pa še vedno navdihujejo, in bi bila kava, ali še boljše, kratko intenzivno delo z njim, zelo zanimivo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Slovensko spletno revijo Alternator, zanimiva mi je bila tudi knjiga Nikola Tesla, izumitelj za tretje tisočletje.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Imunski sistem žensk je praviloma močnejši in učinkovitejši v obrambi pred patogeni kot imunski odziv moških. Tudi za to so krivi hormoni, a samo delno. Dodaten razlog se skriva v številnih genih na kromosomu X, ki uravnavajo imunski odziv. A tudi ta medalja ima dve plati …