Zdaj imamo priložnost, da napak iz preteklosti ne ponavljamo
»Ko gre za sanacijo, si seveda vsi želimo, da bi bila karseda hitra. Ne glede na to, da je hitrost pomembna, se bojim, da bomo priča ponavljanju napak, ker ne bo časa za tehten premislek,« poudarja dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije. Njihove ekipe so trenutno vpete v sprejemanje interventnih ukrepov pri sanaciji preštevilnih plazov, ki so se sprožili po katastrofalni ujmi.
»Smotrno prostorsko načrtovanje vsebuje obrambo pred obstoječimi manjšimi plazovi, vsekakor pa je bolj smiselno in pomembno odmikanje objektov od problematičnih območij. Preprosto je treba upoštevati naravne danosti. Sanacija plazov je pogosto samo polovična rešitev, res prava je, da na ta območja ne umeščamo gradenj,« pojasnjuje dr. Bavec in hkrati dodaja: »To je seveda lažje reči kot storiti. V Sloveniji so naselja zrasla tudi na takšnih območjih in tam se celo širijo. Vendar je nujno, da upoštevamo vse ranljivosti terena, enako je s poplavno ogroženostjo.«
Kot dodaja, stroko sicer iz leta v leto bolj poslušajo. »Ne samo v Sloveniji, tudi drugod je podobno. Toda ne glede na to, da so strokovna mnenja vse bolj upoštevana, pri tem pogosto naletimo na nejevoljo ljudi. Njihove želje so na marsikaterem območju drugačne od realnega stanja, na katero opozarjamo strokovnjaki. Zgodovinski spomin za napovedovanje plazov ni dovolj, potrebne so strokovne analize, da neko hišo ali infrastrukturni objekt umestimo na pravo mesto. Gre na bolje, naravne danosti se upoštevajo, še zdaleč pa nismo na koncu poti.«
Karta verjetnosti plazov
Na geološkem zavodu v sodelovanju z direkcijo za vode pripravljajo karto verjetnosti pojavljanja plazov za vso državo. »Karta bo v merilu, primernem za prostorsko načrtovanje. Trenutno je pokrita že tretjina države, pričakujemo, da bomo kmalu pokrili celotno. Karta je zagotovo dobra podlaga za prostorsko načrtovanje, tudi za odločanje pri posameznih gradnjah. Prebivalce pozivam in prosim, naj pri načrtovanju svoje gradnje resno opravijo geološko-geomehanske raziskave, naj ne bo to samo formalizem,« pravi direktor geološkega zavoda in dodaja, da na tem področju vseskozi sodelujejo z državo, da bodo pripravljene dobre strokovne podlage za ustrezno in utemeljeno odločanje o prostorskem načrtovanju.
Dolgoročno v Sloveniji, kot še nadaljuje dr. Bavec, potrebujemo tudi izboljšano geološko karto, na temelju katere bi izdelali še izboljšane karte verjetnosti za nastanek plazov. »Zdaj delamo na podlagah iz nekaterih starih arhivskih virov. Smo skoraj edina evropska država, ki nima urejenega zbiranja, hranjenja in interpretiranja geoloških podatkov v obliki, dostopni vsem, ki posegajo v prostor. To je delo na terenu, res gre za dolgoročen in drag program, ki ne prinaša hipnih rezultatov, vendar upam, da se ga bomo lotili v bližnji prihodnosti.«
Kako prepoznamo plazovito območje
Ko se teren razmoči in se začnejo procesi plazenja, se plazovito območje lahko izda z različnimi značilnostmi. »Grbine, nagnjena drevesa, nagnjeni drogovi, stopnice in izravnave v zemljišču, vzdolžne ali prečne razpoke. Najbolj problematično je, ko začne v te razpoke zatekati voda. Voda je mazivo za plazove, ko se začne plaz premikati, ga je potem zelo težko zares ustaviti,« našteva dr. Bavec.
»Veliko hiš stoji na nekdanjih plazovih. Z geološko-mehanskega vidika gradnjo na takih območjih odsvetujemo, čeprav se kak plaz tudi sam od sebe zaustavi. Poševna drevesa so denimo lahko znak tudi starega plazenja. Sanacije plazovitih območij so sicer možne, vendar ne v vseh primerih. Ponekod je obseg plazu prevelik ali je preglobok, da bi se ga ekonomsko izplačalo sanirati.«
Kako po ujmi
Ekipe geološkega zavoda so na terenu, odzivajo se na pozive civilne zaščite in občin, ki ugotavljajo prednostna območja, kjer plazovi najbolj ogrožajo hiše ali infrastrukturne objekte. Zemljina se sicer suši in stanje se umirja, vendar nevarnosti še ni konec. Plaz se lahko dokončno sproži tudi ob naslednjem večjem deževju. »Rad bi poudaril, da tu nismo samo strokovnjaki z geološkega zavoda, ampak pri sanaciji in sprejemanju ukrepov sodeluje cela vrsta javnih inštitutov, fakultete in tudi zasebna podjetja,« pravi Bavec.
Pri ocenjevanju posledic uničujočih poplav denimo sodelujejo geologi z naravoslovnotehniške fakultete. Kot so zapisali na družbenih omrežjih, prof. Marko Vrabec te dni na prizadetih območjih v občini Kamnik za civilno zaščito z brezpilotnim letalnikom snema nove plazove. Med drugim na nekaj centimetrov natančno posnamejo georeferencirane posnetke, iz teh nato s fotogrametrično obdelavo izdelajo tridimenzionalni model terena, ortofoto posnetek in digitalni model višin. »Digitalni model višin potem lahko primerjamo s stanjem pred poplavami (na podlagi lidarskega modela višin iz leta 2017) in tako določimo geometrijo nanosov in volumen nanesenega materiala,« so pojasnili.
Miloš Bavec prizadetim občanom svetuje, naj se sami in brez posvetovanja s strokovnjaki ne lotevajo plazov. Najpomembnejša je varnost ljudi, poudarja, in morebitno neustrezno ravnanje lahko plazenje pospeši ali pa se plaz dokončno zruši po pobočju. Čim prej pa je treba urediti odvodnjavanje, da voda ne zamaka plazu še naprej. »Pa tudi, če so plaz v preteklih dneh pokrili s folijo, naj ga v suhem odkrijejo, vsako sušenje pomaga, da zemljina ne plazi naprej.«
Da se je po dolgotrajnih padavinah in po močnem deževju v drugi polovici prejšnjega tedna sprožilo veliko plazov, direktorja geološkega zavoda ni presenetilo. »V takšnih vremenskih razmerah smo vsekakor pričakovali, da se bo sprožilo večje število plazov, nimamo pa v naših zgodovinskih arhivih ali spominu zabeleženega tako silnega in obsežnega plazenja.«
Številk, koliko bo sanacija plazov stala, še nimajo. »Lahko pa zatrdim, da bi bila preudarna gradnja v preteklosti zagotovo bistveno, bistveno cenejša, kot bo zdaj sanacija. Dejstvo je, da je gradnja z upoštevanjem nevarnosti plazov, poplav ali pa potresov v osnovi dražja, ko pa se zgodi katastrofa, se te številke hitro obrnejo.«
