Znanstveniki na vaji, če bi Zemlji grozil velik asteroid
Scenarij vaje predvideva, da so odkrili asteroid, ki bi lahko trčil v Zemljo.
Odpri galerijo
Na vaji preverjajo, kako bi odreagirale različne službe, če bi Zemlji res grozil velik asteroid. FOTO: Nasa/JPL
Vsake dve leti se na konferenci v Washingtonu zberejo strokovnjaki z vsega sveta in se, kar se da realistično, pripravljajo na padec večjega asteroida na Zemljo. Astronomi po vsem svetu, med temi je tudi veliko ljubiteljskih, že več kot dve desetletji spremljajo nebo, da bi izsledili tako imenovane objekte, ki pridejo blizu Zemlje – to so asteroidi in kometi, ki se na tirnici okoli Sonca Zemlji približajo na manj kot 50 milijonov kilometrov. Večina teh teles nam ne predstavlja nikakršne grožnje, a sem ter tja – nazadnje je bil precej škodljiv meteor nad Čeljabinskom – kakšen kamen prileti na Zemljo.
»Prvi korak pri zaščiti planeta je seveda, da vemo, kaj je sploh tam zunaj. Šele potem s pravočasnim opozorilom, lahko ukrepamo, da bi se trku povsem izognili oziroma, da bi bila škoda na tleh čim manjša,« je komentiral vodja oddelka za planetarno zaščito pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) Rüdiger Jehn.
Ker je nevarnost realna, se strokovnjaki tako zberejo na vaji, ki se začenja danes.
Scenarij vaje je (scenarij je izmišljen in 26. marca letos niso odkrili navedenega asteroida!):
center pri svetovni astronomski zvezi 26. marca odkrije asteroid, ki ga poimenujejo 2019 PDC.
Prvi izračuni kažejo, da se bo asteroid Zemlji približal na le 7,5 milijona kilometrov. Asteroid kroži na zelo ekscentrični orbiti v glavnem asteroidnem pasu, za pot okoli sonca pa potrebuje 971 dni.
Dan kasneje strokovnjaki tako pri Nasi kot Esi ugotovijo več možnih datumov, ko obstaja možnost trčenja. Največja možnost je 29. aprila 2027, možnosti so še vedno majhne, in sicer ena proti 50.000.
Z dodatnimi opazovanji ugotavljajo, da so možnosti za trčenje večje od prvih predvidevanj. Tri tedne po odkritju, potem ko so morali opazovanja ustaviti zaradi svetle polne Lune, ki je zabrisala objekt, so ugotovili, da so možnosti za trčenje ena proti 250. O asteroidu vedo le malo, in sicer bi lahko bil velik od 100 do 300 metrov (za primerjavo meteor Čeljabinsk je bil širok 20 metrov).
Na dan, ko znanstveniki začenjajo z omenjeno konferenco, scenarij vaje predvideva, da so možnosti za trčenje ena proti sto. V prihodnjem tednu bodo skušali preveriti scenarije, kako bi obvestili javnost, kako bi lahko ukrepali in drugo.
»Te vaje nam res pomagajo, da vemo, kaj bi od nas znanstvenikov potrebovali kolegi iz intervencijskih služb. Vaje pripomorejo tudi k razvoju komunikacijskih kanalov med vsemi deležniki in vladami,« je o namenu vaje povedala Lindley Johnson iz Nasinega oddelka za planetarno obrambo. Do zdaj so organizirali še šest takšnih vaj.
»Prvi korak pri zaščiti planeta je seveda, da vemo, kaj je sploh tam zunaj. Šele potem s pravočasnim opozorilom, lahko ukrepamo, da bi se trku povsem izognili oziroma, da bi bila škoda na tleh čim manjša,« je komentiral vodja oddelka za planetarno zaščito pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) Rüdiger Jehn.
Ker je nevarnost realna, se strokovnjaki tako zberejo na vaji, ki se začenja danes.
Scenarij vaje je (scenarij je izmišljen in 26. marca letos niso odkrili navedenega asteroida!):
center pri svetovni astronomski zvezi 26. marca odkrije asteroid, ki ga poimenujejo 2019 PDC.
Prvi izračuni kažejo, da se bo asteroid Zemlji približal na le 7,5 milijona kilometrov. Asteroid kroži na zelo ekscentrični orbiti v glavnem asteroidnem pasu, za pot okoli sonca pa potrebuje 971 dni.
Dan kasneje strokovnjaki tako pri Nasi kot Esi ugotovijo več možnih datumov, ko obstaja možnost trčenja. Največja možnost je 29. aprila 2027, možnosti so še vedno majhne, in sicer ena proti 50.000.
Z dodatnimi opazovanji ugotavljajo, da so možnosti za trčenje večje od prvih predvidevanj. Tri tedne po odkritju, potem ko so morali opazovanja ustaviti zaradi svetle polne Lune, ki je zabrisala objekt, so ugotovili, da so možnosti za trčenje ena proti 250. O asteroidu vedo le malo, in sicer bi lahko bil velik od 100 do 300 metrov (za primerjavo meteor Čeljabinsk je bil širok 20 metrov).
Na dan, ko znanstveniki začenjajo z omenjeno konferenco, scenarij vaje predvideva, da so možnosti za trčenje ena proti sto. V prihodnjem tednu bodo skušali preveriti scenarije, kako bi obvestili javnost, kako bi lahko ukrepali in drugo.
»Te vaje nam res pomagajo, da vemo, kaj bi od nas znanstvenikov potrebovali kolegi iz intervencijskih služb. Vaje pripomorejo tudi k razvoju komunikacijskih kanalov med vsemi deležniki in vladami,« je o namenu vaje povedala Lindley Johnson iz Nasinega oddelka za planetarno obrambo. Do zdaj so organizirali še šest takšnih vaj.
