Ahilova tetiva, najmočnejša v telesu 1. del

Je na zadnjem delu goleni in povezuje troglavo mečno mišico s petno kostjo. Zaradi te povezave se lahko dvignemo na prste ali vzdržujemo stopalo v želenem položaju. Če najmočnejši tetivi v telesu doslej niste posvečali pozornosti, je zdaj pravi čas, da preventivno vplivate na svoje telo.
Fotografija: Ob poškodbi je pogosto slišati pok, posledice raztrganine so takojšnja močna bolečina, nezmožnost obremenjevanja, oteklina, lahko se pojavita tudi vdolbina ter občutljivost za dotik na predelu poškodbe. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Ob poškodbi je pogosto slišati pok, posledice raztrganine so takojšnja močna bolečina, nezmožnost obremenjevanja, oteklina, lahko se pojavita tudi vdolbina ter občutljivost za dotik na predelu poškodbe. Foto: Shutterstock

Tetive v telesu so povezovalni člen med mišicami in kostmi ter tako omogočajo premikanje posameznih sklepov ali vzdrževanje želenega položaja sklepa. Tetiva omogoča prenos sile na kost, ki jo ob krčenju razvije mišica, kost se lahko zato premakne, celoten sklep pa se je tako sposoben upirati zunanji sili. Količino sile, ki jo tetiva prenese, določata njen prečni presek (količina vzporedno prepletenih vlaken) in dolžina – od te je odvisna razteznost (prožnost) tetive.



Večje mišice imajo ponavadi močnejšo tetivo. Poleg vezne vloge deluje kot vzmet: ob obremenitvi se podaljša in se lahko raztegne za šest do 10 odstotkov, ob razbremenitvi se brez poškodbe povrne v prvotno stanje. Večji raztezek od omenjene vrednosti lahko povzroči trganje vlaken in poškodbo. Pri ponavljajočih se in dolgotrajnih zaporednih raztezkih (tek, skoki) sta za poškodbo lahko dovolj tudi manjša obremenitev in raztezek.

Skupaj s troglavo mečno mišico je ahilova tetiva pomemben dejavnik pri vsakodnevnih opravilih, saj poleg drugih mišično-tetivnih struktur kolka, stegna in stopala omogoča nemoteno premikanje človeka po spodnjih okončinah. Med hojo, tekom in skoki lahko prenese visoke sile, ki znašajo tudi do dvanajstkratnika telesne mase.

 

Katere poškodbe so mogoče?

Poškodba ahilove tetive se lahko zgodi nenadno ob enkratnem dogodku (akutno stanje) ali pa je posledica ponavljajočih se obremenitev in težav (kronično stanje). Tedaj spremeni strukturo, s čimer se zmanjšata njena zmožnost prenašanja večje obremenitve in prožnost, pogosto se zaradi »bolečinske inhibicije« zmanjša tudi moč mečnih mišic ter spremeni način gibanja (neenakomerno obremenjevanje okončin: šepanje).

Ob enkratnem dogodku lahko nastanejo mikropoškodbe, ki povzročajo vnetje in bolečino, najpogosteje imenovano tendonitis, vendar je tako stanje redko in pogosto zamenjano s stanjem tendinoze. Hujša oblika akutne poškodbe ahilove tetive je delna ali popolna raztrganina, zgodi se lahko na predelu stika tetive in mišice (aponevroza), v srednjem delu tetive ali na narastišču k petni kosti. Vzrok za poškodbo naj bi bile zaradi slabše prekrvitve pogosto neopazne kronične mikropoškodbe vlaken ahilove tetive, ki ob dovolj veliki obremenitvi pripeljejo do akutne (vidne) poškodbe.

Ob poškodbi je pogosto slišati pok, posledice raztrganine so takojšnja močna bolečina, nezmožnost obremenjevanja, oteklina, lahko se pojavita tudi vdolbina ter občutljivost za dotik na predelu poškodbe. Taka poškodba potrebuje takojšnjo medicinsko oskrbo. Precej redkejše so raztrganine brez prejšnjih mikropoškodb, kar pa se največkrat zgodi pri starejših osebah (degeneracija tkiva), poševnem delovanju sile na skrajšano tetivo (npr. zvračanje stopala navznoter pri osebi, ki ima zmanjšano gibljivost tetive) ali z udarcem ostrega predmeta ob tetivo.

Poškodba ahilove tetive se lahko zgodi nenadno ob enkratnem dogodku (akutno stanje) ali pa je posledica ponavljajočih se obremenitev in težav (kronično stanje). Foto: Shutterstock
Poškodba ahilove tetive se lahko zgodi nenadno ob enkratnem dogodku (akutno stanje) ali pa je posledica ponavljajočih se obremenitev in težav (kronično stanje). Foto: Shutterstock


Kronično stanje poškodbe ahilove tetive najpogosteje predstavljajo ponavljajoči se preobremenitveni dogodki, prepoznani pod imenom tendinoza/tendinopatija. V preteklosti se je za tako stanje pogosto uporabljal skupen izraz tendinitis (vnetje tetive), vendar je bila že pred časom ugotovljena odsotnost znakov vnetja, prisotna pa je bila sprememba postavitve vlaken in nepravilnega razraščanja mimo izvornega poteka (degeneracija tkiva).



To se pogosto zgodi pri gibanju z veliko teka, sprememb smeri in skokov. Težave se najpogosteje pojavijo na sredini ali pa na narastišču tetive ob petno kost ter pri osebah s sistemsko boleznijo, na primer pri vnetju sklepov (artritis) ali kože (lupus), pri osebah s pretiranim zvračanjem stopala navznoter (valgus) in pretežkih osebah.

Paratenonitis je akutno stanje ovojnice okoli ahilove tetive, ki se vname kot posledica kroničnih daljših obremenitev in drgnjenja ob drugo tkivo (kost), zgodi se denimo pri maratoncih – opazna je oteklina, po nekaj urah se lahko pojavijo krepitacije znotraj tkiva (škrtanje), ob nadaljnji obremenitvi se bolečina poveča, stanje pa lahko postane kronično. Težavi, ki sta mogoči, sta burzitis in tendinitis ob narastišču na petnico. Burzitis je vnetje majhnih vrečk s sinovialno tekočino, ki preprečujejo drgnjenje tetive ob kost. Pojavi se ob nošenju tesne obutve, ki povzroči pretirano stiskanje predela med ahilovo tetivo in petno kostjo. Na predelu poškodbe so prisotni bolečina, oteklina in vnetje.


***
Gregor Mišič, kineziolog

Preberite še:

Komentarji: