Aleš Česen: Nikar ne zaupajte prvemu, ki trdi, da je veliko v hribih
Dokler se nikomur nič ne zgodi in sije sonček, je vse lepo in krasno, tudi če smo prevozili vse rdeče zastavice.
Odpri galerijo
Aleš Česen: Najnevarnejši gornik, torej tudi turni smučar, ni tisti, ki nič ne zna, ampak tisti, ki je prepričan da vse zna. FOTO: Arhiv Polet/Delo
Aleš Česen je plezalec, alpinist in gorski vodnik. Vse te tri vloge se prepletajo, nikakor pa ne enačijo. Kaj je raje, je težje vprašanje. Kot alpinist lahko v polnosti doživi odročne kotičke gorskega sveta. Kot gorski vodnik pa nekaj to strast in znanje poskuša prenesti na svoje goste. Oboje ga izpolnjuje, vsaka stvar na drugačen način.
Turna smuka je za moje pojme eden boljših načinov za doživeti zimsko gorsko okolje in potovanje v njem. Za mene osebno, ko ne vodim, turno smučanje pomeni ali kondicijski trening, ali pa zgolj lahkoten užitek v snegu. V nekem ekstremnem alpinističnem smučanju pa se ne vidim in nimam nikakršnih ambicij.
Ni toliko pomembna oprema, kot je dober sneg, lepo vreme in prijetna družba. Seveda pa nek minimum oprema mora dosegati, če se želimo turo sploh varno lotiti. Opažam pa, da je pomen gorniške opreme zadnje čase vse prepogosteje precenjen. Pozabljamo pa, da je daleč napomembnejši uporabnik, njegove izkušnje, znanje in odnos.
Podobno nemogoče vprašanje kot vprašanje o moji najljubši gori, ki ga kot alpinist pogosto dobim. Ni področja, kamor bi se stalno vračal. Z izjemo seveda domačih gora, ki jih včasih podcenjujemo. Tako v smislu lepote kot zahtevnosti. Zadnje čase sem mogoče še največ preživel v Karavankah, kjer se najdejo odlični smučarski poligoni s krasnimi razgledi na Julijce.
Najnevarnejši gornik, torej tudi turni smučar, ni tisti, ki nič ne zna, ampak tisti, ki je prepričan da vse zna. Realnost pa je velikokrat zelo drugačna, kot naša prepričanja. Moj nasvet bi tako bil, da se ne precenjujte in nikar slepo zaupajte prvemu, ki vam trdi, da je veliko v hribih in ona(a) že ve. Dokler se nikomur nič ne zgodi in sije sonček, je vse lepo in krasno, tudi če smo prevozili vse rdeče zastavice. Pa res ne mislim to v smislu strašenja in napihovanja stvari. Le pogumno v hribe, ampak s čim večjo mero odgovornosti do sebe in svoje ekipe.
Danes najti kontakt prek socialnih omrežjih ni več noben problem. Še najraje pa vidim, če me kontatkirate po e-pošti (ales@cesen.com) ali polet@delo.si, čeprav sem velikokrat nedosegljiv, ker se verjetno mudim nekje v gorah.
Kaj zate pomeni turno smučanje?
Turna smuka je za moje pojme eden boljših načinov za doživeti zimsko gorsko okolje in potovanje v njem. Za mene osebno, ko ne vodim, turno smučanje pomeni ali kondicijski trening, ali pa zgolj lahkoten užitek v snegu. V nekem ekstremnem alpinističnem smučanju pa se ne vidim in nimam nikakršnih ambicij.
Najljubši del turno-smučarske opreme?
Ni toliko pomembna oprema, kot je dober sneg, lepo vreme in prijetna družba. Seveda pa nek minimum oprema mora dosegati, če se želimo turo sploh varno lotiti. Opažam pa, da je pomen gorniške opreme zadnje čase vse prepogosteje precenjen. Pozabljamo pa, da je daleč napomembnejši uporabnik, njegove izkušnje, znanje in odnos.
Najljubše turno-smučarsko podorčje?
Podobno nemogoče vprašanje kot vprašanje o moji najljubši gori, ki ga kot alpinist pogosto dobim. Ni področja, kamor bi se stalno vračal. Z izjemo seveda domačih gora, ki jih včasih podcenjujemo. Tako v smislu lepote kot zahtevnosti. Zadnje čase sem mogoče še največ preživel v Karavankah, kjer se najdejo odlični smučarski poligoni s krasnimi razgledi na Julijce.
Nasvet začetnikom na tem področju?
Najnevarnejši gornik, torej tudi turni smučar, ni tisti, ki nič ne zna, ampak tisti, ki je prepričan da vse zna. Realnost pa je velikokrat zelo drugačna, kot naša prepričanja. Moj nasvet bi tako bil, da se ne precenjujte in nikar slepo zaupajte prvemu, ki vam trdi, da je veliko v hribih in ona(a) že ve. Dokler se nikomur nič ne zgodi in sije sonček, je vse lepo in krasno, tudi če smo prevozili vse rdeče zastavice. Pa res ne mislim to v smislu strašenja in napihovanja stvari. Le pogumno v hribe, ampak s čim večjo mero odgovornosti do sebe in svoje ekipe.
Kontakt, kje te lahko najdejo?
Danes najti kontakt prek socialnih omrežjih ni več noben problem. Še najraje pa vidim, če me kontatkirate po e-pošti (ales@cesen.com) ali polet@delo.si, čeprav sem velikokrat nedosegljiv, ker se verjetno mudim nekje v gorah.
